STA novice / Sveženj obrambne zakonodaje z zadostno večino v drugo branje

Ministrica za obrambo Andreja Katič je med pomembnejšimi cilji predloga zakona o obrambi izpostavila uskladitev z najvišjimi razvojnimi in političnimi dokumenti s področja obrambe, posodobitev sistema organizacije Slovenske vojske in področja civilne obrambe, jasnejšo določitev nalog obveščevalno-varnostne službe in ureditev civilnega vojaškega sodelovanja. Eden najpomembnejših ciljev, ki ga zasledujeta oba predloga, pa je po njenih besedah povečanje zanimanja za poklic vojaka.

Za potrditev predloga zakona v službi v Slovenski vojski sicer ne bi bila potrebna dvotretjinska večina. Vendar pa je Katičeva že na začetku današnje razprave pojasnila, da je zakonodaja pripravljena v svežnju.

Predlog zakona o službi v Slovenski vojski ureja posamezna delovnopravna vprašanja, in sicer ob popolnem upoštevanju posebnih zahtev poklicnega opravljanja vojaške službe. Ohranja se sedanja ureditev sklepanja pogodb za nedoločen in za določen čas. Obenem pa se skuša izboljšati socialni položaj pripadnikov ter jim zagotoviti ustrezno socialno varnost po koncu kariere v Slovenski vojski in prehod v zaposlitev v civilnem okolju, je na seji DZ povedala Katičeva.

Vojak lahko najprej napreduje v vojaškem kariernem sistemu, kar mu omogoča pridobitev pogodbe za nedoločen čas. Po dopolnjenem 45. letu ima tudi pravico razporeditve na ustrezno delovno mesto na ministrstvu ali na drugem državnem organu, in sicer za nedoločen čas. Predlog med drugim uvaja posebno denarno nagrado, ki jo bodo izplačevali vse do popolnitve kadrovskega načrta stalne sestave, za najslabše plačane vojake spregled izobrazbe, za vse pa nadomestilo za prepoved stavke.

Predlog nove zakonodaje ni idealen, je pa dobro izhodišče za razpravo, se je strinjala večina poslanskih skupin. Obenem pa je bilo slišati več opozoril, da je premalo ambiciozen in da premalo poudarka daje sodobnim varnostnim tveganjem oz. kibernetski varnosti.

Vodja poslanske skupine Matej Tonin je med drugim poudaril, da bi bilo z zakonodajo treba vzpostaviti zakonsko podlago, ki bi dopuščala ponovno vzpostavitev obveznega služenja vojaškega roka. Prav tako je Tonin opomnil potrebo po zaščiti pred kibernetskimi grožnjami, posebej pa izpostavil, da je v središče obrambne zakonodaje treba postaviti vojaka.

Poslanec Levice Miha Kordiš je na drugi strani ocenil, da predlagani zakon o obrambi ponižuje Slovensko vojsko na raven podizvajalca Nata. Zavezništvo po njegovih besedah ni nastalo zato, da bi branilo Slovenijo, pač pa da varuje interese zahodnih velesil.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek je bil med drugim kritičen do predvidene ukinitve vojaških teritorialnih poveljstev, saj vojska po njegovih besedah potrebuje stik z lokalnim prebivalstvom.

Po besedah poslanca SMC Marjana Dolinška je pomembno, da zakonodaja uživa kar najširšo podporo, pogreša pa obsežnejšo razpravo o konceptualnih rešitvah. Slišati je namreč opozorila, da gre za kozmetične popravke brez jasno začrtane smeri razvoja obrambnega sistema, je opomnil.

Da predlogu v prvem branju ne bodo nasprotovali, je napovedal poslanec SDS Žan Mahnič, kljub temu da je bil do predlaganih rešitev zelo kritičen. Med drugim je izrazil bojazen, da se vojski z zakonom nalaga stvari, ki jih ne bo mogla izpolnjevati.

"Boljšega predloga doslej nismo imeli, saj ga ni bilo," pa je dejal vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša. Tudi on je opomnil, da je treba biti dobro pripravljen na sodobna varnostna tveganja.

Poslanec SD Matjaž Nemec pa je med drugim poudaril, da morajo biti za doseganje ciljev predloga zagotovljena tudi ustrezna finančna sredstva. Obrambni proračun se mora po njegovih besedah povečevati s predvidljivo dinamiko. To bo omogočilo celovit pristop k zagotavljanju primernih razmer za delovanje poklicne vojske, je povedal Nemec.

Predlog zakonodaje je tako uspešno prestal prvo sito, bolj vprašljiva pa je podpora predlogu v drugem branju, saj jo v NSi in SDS pogojujejo s podporo njihovim dopolnilom.