STA novice / Zakon o javnih financah namesto celovite prenove zgolj v noveliranje

Kot je danes na seji komisije DZ za nadzor javnih financ povedala Jazbečeva, je bila pri poldrugo leto dolgi sestavi novega zakona, ki je posegal na vsa področja, tožba Evropske komisije nov moment, zaradi katerega so se odločili, da zakon najprej novelirajo in s tem zagotovijo prenos evropske direktive o finančnem upravljanju v slovensko zakonodajo. Po njenih besedah je omenjena direktiva v obstoječem zakonu o javnih financah in v zakonu o fiskalnem pravilu prenesena le delno, čeprav se v praksi dejansko že izvaja.

Predlog zakonske novele je bil do torka v medresorskem usklajevanju, do konca meseca bo na vladi in nato čim prej tudi v DZ, je zagotovila Jazbečeva na seji komisije, ki se je seznanila s poročilom ministrstva za finance o opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna v drugi polovici lanskega leta, beseda pa je pri ugotavljanju sinergij med proračunsko inšpekcijo in računskim sodiščem nanesla tudi na napovedani novi zakon o javnih financah.

Predsednik komisije za nadzor javnih financ Andrej Šircelj (SDS) je v razpravi o poročilu med drugim izpostavil podvajanje nekaterih nalog urada za nadzor proračuna in računskega sodišča. Ugotavljal je, da tako računsko sodišče kot proračunska inšpekcija ugotavljata pravilnost, zakonitost poslovanja, pri čemer računsko sodišče opravlja tudi smotrnost poslovanja, inšpekcija pa ne. Šircelj pri delu obeh organov vidi velike povezave in velike sinergije, zato bi bilo mogoče oba organa povezati.

Da stične točke obstajajo, je potrdil tudi direktor urada za nadzor proračuna Dušan Strle, ki pa je opozoril, da se revidiranje in inšpekcija razlikujeta po svoji naravi - revidiranje namreč pokriva nekoliko širše področje. "So stične točke, so pa tudi razlike," je poudaril in dodal, da urad z računskim sodiščem tudi sodeluje.

Urško Ban (SMC) je zanimalo, kolikšen del proračuna je zajet v proračunsko inšpekcijo. Janja Perme z urada je pojasnila, da je lahko predmet nadzora vseh devet milijard evrov državnega proračuna, da pa so nekatere postavke manj smiselne za inšpekcijo. Zaradi kadrovske podhranjenosti - na uradu deluje pet inšpektorjev, prihodnji teden začenjajo z razpisnim postopkom še za enega - se osredotočajo na področja, kjer ocenjujejo, da so možne nepravilnosti.

Komisija za nadzor javnih financ se je sicer danes seznanila tudi s poročilom o stanju in gibanju davčnega dolga konec leta 2016 in v prvi polovici letošnjega leta. Konec lanskega leta je javni dolg znašal 1,32 milijarde evrov, pri čemer je aktivni dolg predstavljal 52 odstotkov vsega, ostalo pa je bil pogojno izterljivi davčni dolg. V prvi polovici letošnjega leta je davčni dolg nanesel 1,286 milijarde evrov, 60 odstotkov je bilo aktivnega, je nanizal državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič.

Medtem ko je Božič poudarjal, da se davčni dolg iz leta v leto zmanjšuje, je na po njegovem enormen dolg opozoril poslanec SDS Marko Pogačnik. Poudaril je, da pri 1,3 milijarde evrov ta predstavlja skoraj 15 odstotkov letnih proračunskih prilivov, in ocenil, da ministrstvo in finančna uprava v zadnjih štirih letih nista naredila dovolj za njegovo zmanjšanje, skrbi ga predvsem višina odpisanega dolga, ki od leta 2014 znaša 500 milijonov evrov.

Komisija je obravnavo poročila sklenila z ugotovitvijo, da so aktivnosti finančne uprave pri zmanjševanju davčnega dolga in povečanja prostovoljnega plačevanja dajatev premajhne. Priporočila ji je, da s podporo finančnega ministrstva zagotovi večjo učinkovitost pri zmanjševanju dolga in spodbujanju prostovoljnega plačevanja dajatev.