STA novice / Poslanci SDS za zmerno davčno obremenitev slovenskih kmetov

Julija lani sprejeta novela o ugotavljanju katastrskega dohodka, po kateri bi se v davčno osnovo po letu 2020 zaračunal ves oz. 100-odstotni katarski dohodek, ima prehodno obdobje. Letos se v davčno osnovo katarski dohodek in pavšalna ocena dohodka na čebelji panj pripišeta v vrednosti 40 odstotkov, prihodnje leto v višini 55 odstotkov, v letu 2019 pa v višini 75 odstotkov.

Kmetje imajo že v tem prehodnem obdobju, ki za letos v davčno osnovno predvideva 40 odstotkov katastrskega dohodka, veliko problemov z izvajanjem tega ukrepa, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal poslanec SDS Tomaž Lisec. Zato so se v poslanski skupini SDS odločili, da bi teh 40 odstotkov katarskega dohodka ostal trajni poseg v ugotavljanje katarskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj.

"Po našem mnenju je to eden prvih in ključni momentov, da je treba slovenskemu kmetu ne le prisluhniti, ampak mu dati neko stabilno davčno okolje, da bo kmet lahko preračunal, kaj in kako mu je potrebno delati, da bo sploh obstal. Na drugi strani pa, kakšne so njegove možnosti, da lahko od tega dela ne le preživi, ampak svoje proizvode in izdelke ponudi tudi slovenskim prebivalcem," je poudaril poslanec.

Temu sledi tudi druga zakonska rešitev, ki so jo vložili v parlamentarno proceduro - predlog novele o dohodnini. Pri tej so sicer vložili kar nekaj rešitev - tudi znižanje stopenj v vseh dohodninskih razredov za dve odstotni točki in zvišanje splošne dohodninske olajšave na 3500 evrov -, a za področje kmetijstva je ključen dvig praga, od katerega se šteje gospodinjstvo kot kmečko in je zavezanec za odmero dohodnine iz naslova katastrskega dohodka.

Poslanci SDS predlagajo, da se ta prag dvigne z 200 na 500 evrov. S tem se bo po pojasnilih Lisca število zavezancev, ki bodo prijavljali dohodke iz naslova osnovne kmetijske in gospodarske dejavnosti, skrčilo le na zavezance, ki imajo iz svoje dejavnosti resnično nek dohodek, ne pa samo preživetje.

Po drugi strani pa bodo razbremenili davčne organe, ker bo veliko davčnih zavezancev odpadlo. Predvsem bodo s tem razbremenili tiste najmanjše kmete, ki potrebujejo določeno delo, določene davčne spodbude, samo zato da sploh še opravljajo svoje kmetijsko poslanstvo, je dejal.

Kot je dejal poslanec, je prav, da so večji kmetje obdavčeni kot vsi ostali, za vse manjše kmete pa je prav, da se dvigne prag, saj se s tem lahko omogoči nemoteno delovanje. "Slovenskemu kmetu je treba pustiti, da dela, da ustvarja, ne smemo dopustiti, da ga z birokratskimi ovirami in davčnimi zankami spodbujamo k temu, da opušča svoje kmetovanje," je sklenil Lisec.