STA novice / Evropska komisija za večjo preglednost delovnih pogojev

Predlog komisije dopolnjuje in posodablja sedanje obveznosti, v skladu s katerimi je treba vsakega delavca seznaniti z njegovimi delovnimi pogoji. Poleg tega s tem predlogom nastajajo novi minimalni standardi, ki vsem delavcem, tudi tistim z netipičnimi pogodbami, omogočajo več predvidljivosti in jasnosti glede njihovih delovnih pogojev, so pojasnili.

Po ocenah Bruslja bo s tem dodatno zajetih in zaščitenih do tri milijone delavcev. Predlog hkrati uvaja ukrepe, ki bodo delodajalce varovali pred povečanjem upravnega bremena, na primer možnost, da zahtevane informacije sporočijo v elektronski obliki.

"Svet dela se hitro spreminja, vse več je nestandardnih delovnih mest in pogodb o delu. To pomeni, da vse več ljudem grozi nevarnost, da zanje ne bi več veljale osnovne pravice, med katerimi je na prvem mestu pravica do seznanitve s pogoji, pod katerimi delajo. Več preglednosti in predvidljivosti bo koristilo tako delavcem kot podjetjem," je poudarila evropska komisarka za zaposlovanje Marianne Thyssen.

Komisija želi med drugim pomen izraza delavec uskladiti s sodno prakso Sodišča EU. V skladu s sedanjimi pravili se opredelitve lahko razlikujejo in nekatere kategorije delavcev na koncu niso zajete.

Podobno naj bi v področje uporabe direktive vključila oblike zaposlitve, ki so zdaj iz njega dostikrat izključene. Sem spadajo delavci v gospodinjstvu, obrobni delavci s krajšim delovnim časom ali delavci s pogodbami za zelo kratek čas. Področje uporabe pa se bo razširilo na nove oblike zaposlitve, kot so delavci na zahtevo, delavci na podlagi vrednotnice in platformni delavci.

Komisija bo tudi uvedla nove minimalne pravice, kot so pravica do večje predvidljivosti dela za tiste, ki delajo pretežno po spremenljivem urniku, možnost zahtevati prehod na stabilnejšo obliko zaposlitve in dobiti pisni odgovor ali pravica do obveznega usposabljanja brez odtegljaja od plače. Okrepila bo tudi sredstva za izvrševanje in nadomestilo škode kot zadnjo možnost za reševanje morebitnih nesoglasij, če dialog ne bi zadostoval.

Predlagano direktivo bosta morala sprejeti Evropski parlament in Svet EU, ki združuje članice unije. Izvajati pa bi jo morale države z zakonodajo ali s kolektivnimi pogodbami.