STA novice / Državni svet ni izglasoval veta na zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin

Kot je v imenu predlagateljev, interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, dejal Cvetko Zupančič, njihove pripombe niso bile upoštevane pri pripravi zakona, z vetom pa da bi imelo ministrstvo za finance možnost zakon popraviti.

Njihov glavni očitek je, da se bo nepozidana stavbna zemljišča, na katerih se dejansko opravlja kmetijska ali gozdna dejavnost, vrednotilo kot vsa ostala stavbna zemljišča. S tem se bo povečala njihova vrednost, kar bo vplivalo na višino davčne obremenitve in tudi na socialne transferje, do katerih so upravičeni kmeti, je opozarjal in dodal, da so tudi postopki za spremembo namembnosti nazaj v kmetijska oz. gozdna zemljišča dolgotrajni.

Kmeti naj bi bili zaradi višjih obremenitev tako prisiljeni zemljišča prodati, v državi pa se že tako ne skrbi dovolj za pridelovalno zemljo in ne priznava njenega pomena, so opozarjali predlagatelji.

Zupančič je dejal, da bi morali že pri vrednotenju kmetijska zemljišča drugače obravnavati. "Narediti moramo izjemo, če hočemo ohraniti kmetijska zemljišča," je poudaril.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je dejal, da je cilj zakona izboljšati sistem vrednotenja, da bo rezultat množičnega vrednotenja čim boljši približek tržnim vrednostim. Zakon je tehnične narave in ne prinaša dodatnih pravic ali obveznosti lastnikom nepremičnin, je dejal in dodal, da se bo o morebiti manjši obremenitvi kmetijskih zemljišč verjetno razpravljalo ob sprejemanju davka na nepremičnine.

Novi zakon o množičnem vrednotenju izboljšuje sedanjega med drugim v tem, da lastnikom daje možnost ugovora in s tem pritožbe na pripisano tržno vrednost, kar je bil eden od očitkov ustavnega sodišča in pomeni veliko pomanjkljivost sedanjega zakona, katerega rezultat se uporablja med drugim tudi za določanje socialnih transferjev. Glede slednjih je sicer državni sekretar pojasnil, da se po drugih zakonih vrednosti stavbnih zemljišč, kjer se dejansko kmetuje, ne upoštevajo v izračun in torej ne povečujejo premoženja posameznika.

Glede spreminjanja namembnosti nazaj v stavbna zemljišča je Božič dejal, da ni potrebnih sprememb občinskih prostorskih načrtov in ne soglasij, tako da je postopek enostavnejši in hitrejši kot v obratni smeri. In s spremembo nazaj v kmetijska bi se ta zemljišča dejansko varovalo, je menil.

Svetniki, ki so podpirali veto, so v razpravi izpostavljali predvsem pomen kmetijstva in zemljišč za kmetovanje, ker da bo višje vrednotenje povzročilo prodajo in pozidavo, država pa bo vedno bolj prehransko odvisna.

Franci Rokavec (lokalni interesi) je poleg tega menil, da bi morale občine dobiti celoten "paket", torej zakon o množičnem vrednotenju skupaj z zakonom o davku na nepremičnine.

Mariča Lah (delodajalci) je na drugi strani med drugim dejala, da so bile pri pripravi zakona upoštevane vse pripombe gospodarskih zbornic ter da ne more pristati na to, da bi zaradi težave, ki se nanaša na tri odstotke vseh zemljišč, blokirali ves zakon. Predlagala je, da bi v državnem svetu pripravili javni posvet na to temo, tudi zato, ker gre za problem širše kmetijske politike.