STA novice / V uporabi zakon o čezmejnem izvajanju storitev

Zakon ureja čezmejno izvajanje storitev delodajalcev z napotitvijo delavcev na delo ter čezmejno izvajanje storitev samozaposlenih oseb iz Slovenije v drugih državah EU in iz drugih držav EU v Sloveniji, pri čemer delavci in samozaposleni ostanejo vključeni v obvezna socialna zavarovanja v matični državi.

Temeljni razlog za pripravo zakona je bila uskladitev z evropsko zakonodajo, ki predpisuje strožje pogoje za izdajo potrdil A1, potrebnih za napotitev delavcev in delo samozaposlenih v tujini, ter določa postopek in pristojni organ.

Potrdilo bo izdano le delodajalcu, ki ni kršil določb v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom in zaposlovanjem na črno ter redno izplačuje plače in prispevke za socialna zavarovanja. Poleg tega bo moral imeti v celoti poravnane vse davčne obveznosti. Delodajalec mora za pridobitev obrazca tako kot doslej dejavnost opravljati tudi v Sloveniji.

Zakon naj bi na ta način preprečil čezmejno izvajanje storitev in napotitev delavcev na delo t.i. slamnatim podjetjem ter drugim delodajalcem, ki zdaj kršijo pravila.

Predpisuje tudi subsidiarno odgovornost v primeru, da tuji delodajalec, ki je podizvajalec ali agencija, svojim napotenim delavcem ne zagotovi plače. Hkrati uvaja sodelovanje med državami EU na področju vročanja odločb in izterjave kazni, ki jih zaradi kršitev predpisov na področju napotitve delavcev naložijo pristojni organi države članice EU, v kateri se storitev izvaja. Sodelovanje bo potekalo preko informacijskega sistema za notranji trg.

Obrtnike pri zakonu moti predvsem odločitev, da se za napotitev delavca šteje tudi osnovna montaža in/ali prva vgradnja, ki jo delavec opravi v času do osem dni. To po njihovem mnenju predstavlja dodatne stroške pri obračunu plače, saj mora delodajalec obračunavati plačo po dveh zakonodajah.

Razočaranje so izrazili tudi nad petdnevnim rokom za izdajo obrazca A1, saj se morajo npr. servisna podjetja na klic stranke odzvati takoj.