STA novice / Z zakonom do plačila v višini najmanj pet evrov na uro

"Nedopustno je, da imamo določeno minimalno urno postavko za opravljanje dijaškega in študentskega dela, minimalne urne postavke za slovenskega delavca pa žal ne," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Čuš.

Tako se v praksi dogaja, da dijak ali študent prejme plačilo v višini 4,50 evra bruto na uro, delavec pa lahko tudi le 2,60 evra bruto. Najnižja zakonito določena plača v Sloveniji je namreč 313 evrov bruto, in sicer po kolektivni pogodbi za dejavnost železniškega prometa, je pojasnil.

Poleg določitve minimalne urne postavke v višini pet evrov bruto na uro bi Čuš z zakonom o minimalnih pravicah delavcev uredil tudi plačilo dodatkov za delo v posebnih pogojih (30 do 135 odstotkov urne postavke) ter za nadurno delo (130 do 235 odstotkov urne postavke), dežurstvo pa bi se moralo šteti v delovni čas, sicer delavcu pripadajo plačilo v višini 100 odstotkov urne postavke in vsi dodatki za posebne pogoje.

Z zakonom bi določili tudi minimalni letni dopust ter v slovenski pravni red v celoti prenesli evropsko direktivo o delovnem času, po kateri je najdaljši delovni teden skupaj z nadurami omejen na 48 ur.

"S tem zakonom skupaj s sindikati sporočamo, da je v času gospodarske rasti ter deljenja mnogih privilegijev in odpustkov čas, da tudi slovenski delavec začne dostojno živeti," je povzel poslanec.

Predlog zakona o minimalnih pravicah delavcev so pripravili v Konfederaciji slovenskih sindikatov, katerega predsednik Gvido Novak je povedal, da so se zaradi bližajočih se volitev in želje ostati apolitični odločili, da ga v zakonodajni postopek vloži nepovezani poslanec.

Tisti poslanci, ki so so jim predlog zakona pokazali - tako iz koalicije kot opozicije - so ga podprli, je povedal Novak. Vlada mu sicer nasprotuje, ker ni usklajen z Ekonomsko-socialnim svetom, je dodal in izrazil upanje, da bodo "poslanci držali besedo in s tem pokazali, da jim je mar za ljudi".