STA novice / Narodne skupnosti iz SFRJ naj bi po predlogu imele svoj urad
četrtek, 1.2.2018
Ljubljana, 01. februarja (STA) - Skupina poslancev s prvopodpisanim Draganom Matićem iz SMC je danes v zakonodajni postopek vložila predlog zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic, ki jih imajo narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji. Predvideva ustanovitev urada za narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ in njegovo financiranje.
Predlog se osredotoča na bolj organiziran način uresničevanja že obstoječih kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnosti iz nekdanje SFRJ, je na današnji novinarski konferenci povedal Matić. Predvidena je ustanovitev urada za narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Predlog prenaša način financiranja v pristojnost tega urada ter uvaja reprezentativnost organizacij narodnih skupnosti.
Vprašanja v zvezi z omenjenimi kulturnimi pravicami že zdaj v določeni meri obravnava služba za kulturne raznolikosti in človekove pravice na ministrstvu za kulturo, ki pa je hkrati zadolžena še za številna druga področja. Predlog zato predvideva preoblikovanje dela te službe v omenjeni urad, ki bi med drugim izvajal javne razpise.
Reprezentativne in druge organizacije narodnih skupnosti bodo lahko po novem zaprosile za sredstva za podporo njihovemu delovanju in redni dejavnosti. To v praksi po Matićevih besedah pomeni, da jim bo urad lahko financiral tudi infrastrukturo, torej denimo prostore, pisarne in računalniško opremo, ter zaposlene.
Svet vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji bi se po predlogu preoblikoval v stalno telo. Predstavniki ministrstev v svetu bi bili državni sekretarji, svetu pa bi predsedoval minister za kulturo.
Predstavnike narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ pa bodo po predlogu imenovale njihove reprezentativne organizacije. Dodan je tudi pogoj o številu članov.
Po predlogu bi bilo financiranje omenjenega urada in izvajanje njegovih nalog sistemsko. Urad bi imel samostojno postavko v državnem proračunu. Višina sredstev, ki bo preko razpisov in pozivov dodeljena organizacijam posamezne narodne skupnosti, pa bo odvisna od dogovora na svetu.
Podpise pod zakonski predlog sta iz koalicije poleg poslancev SMC in SD prispevala tudi dva poslanca DeSUS, iz opozicije pa poslanci Levice. Najboljša rešitev bi bila, da bi kolektivne kulturne pravice narodnih skupnostih pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji vpisali v ustavo, je dejala poslanka Levice Violeta Tomić. Spomnila je, da so takšen predlog že predlagali, a zanj ni bilo zadostne podpore. Toda v tej smeri bodo v Levici nadaljevali, je napovedala.
Zadnje novice
-
Začenja se kampanja pred referendumom o interventnem zakonu
6.11.2026 -
AVK v presojo nepriglašene koncentracije med družbama Lepenka in Recikel
5.11.2026 -
Ministrstvo zavrača navedbe o tajnem dogovarjanju o jedrskem sporazumu z ZDA
5.11.2026 -
DZ potrdil mandat nadomestni poslanki Martini Haring iz Resnice (dopolnjeno)
5.11.2026 -
Sodni svet po neuspelem imenovanju Gabrijela Hrovata za ponovitev razpisa za vrhovnega sodnika
5.11.2026 -
DZ zavrnil opozicijski predlog za povečanje sredstev za investicije v zdravstvo
5.11.2026 -
Vlada podpira Svobodin predlog za davčno razbremenitev srednjega razreda
5.11.2026 -
Koalicija in Resnica bi poplavljence oprostili predložitve računov za izplačano pomoč
5.11.2026 -
DZ podprl vladni predlog za financiranje pomoči kmetom
5.11.2026 -
Vlada podpira referenduma o debirokratizaciji in zakrivanju obraza, koalicija o njihovi izvedbi molči
5.11.2026 -
Vlada o gospodarskih temah
5.11.2026 -
Vlada do 31. decembra vpoklicala pomožne policiste
5.11.2026