STA novice / Odbor DZ zavrnil predlog Levice za omejitev tržnih najemnin

Država nima ustrezne stanovanjske politike in ne zagotavlja možnosti za rešitev stanovanjskega vprašanja, kot bi morala po ustavi, tako da je reševanje stanovanjskega vprašanja v celoti prepuščeno posamezniku, je dejal Luka Mesec (Levica). To pa predstavlja težavo za tiste, ki nimajo dovolj visoke plače za nakup stanovanja ali plačevanje tržne najemnine oz. jim bivanja ne omogočajo starši.

V Levici so predlagali, da bi stanovanjski zakon dal občinam možnost, da omejijo višino najemnin za tržna ali namenska stanovanja oz. rast teh najemnin. Določena bi bila najvišja možna najemnina za kvadratni meter stanovanja v določeni kategoriji.

S tem bi se zgledovali po nekaterih ureditvah v tujini, med drugim s tisto na Dunaju, kjer več kot tri četrtine prebivalstva živi v najemnih stanovanjih in se redno tudi vlaga v gradnjo novih stanovanj in obnovo stanovanj, je dejal Franc Trček (Levica). Poudaril je, da se politika v vsem času obstoja države s stanovanjsko politiko ni resno ukvarjala. "Skrajno neodgovorno je graditi model razvoja države na tem, da bodo ljudje večino denarja namenili za nakup predragih avtomobilov in stanovanj," je dejal.

Vlada in ostali člani odbora predloga novele niso podprli. Kritična je bila tudi zakonodajno-pravna služba DZ, ki je opozorila na morebitno neustavnost, saj da bi šlo za poseg v lastninsko pravico, tovrstna vprašanja pa bi moral konkretno naslavljati sam zakon, ne pa da bi bila regulacija najemnin v celoti prepuščena občinam.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak je dejala, da Slovenija zaradi visokega, več kot 90-odstotnega, deleža lastniških stanovanj ni primerljiva z ostalimi državami, kar se tiče stanovanjske politike. Vlada se zaveda dejstva, da je v državi premalo javnih najemnih stanovanj, je dejala in dodala, da so v reševanje te težave tudi usmerjeni ukrepi nacionalnega stanovanjskega programa z glavno vlogo Stanovanjskega sklada RS. Ta naj bi z lastno gradnjo in s sodelovanjem z občinskimi stanovanjskimi skladi do leta 2020 zagotovil 2000 dodatnih stanovanj, večino v Ljubljani, Mariboru in Kranju, k reševanju problematike naj bi prispevali tudi ukrepi za zagotavljanje stanovanj za starejše, ter projekta stanovanjske skupnosti in stanovanjske zadruge. V načrtu je tudi sprememba sistema neprofitne najemnine, ki bi jo zamenjala stroškovna najemnina, socialno ogroženi pa bi za kritje razlike dobili subvencije.

Stebernakova je tudi navedla, da že veljavni zakon občinam omogoča, da omejijo "oderuško" najemnino - za takšno se šteje najemnina, ki za več kot polovico presega povprečno najemnino na določenem območju.

Področna komisija državnega sveta je predlog novele podprla, je pa opozorila, da primerjave s tujino zaradi visokega deleža lastniških stanovanj v Sloveniji niso mogoče. Menila je, da bi bilo treba omejitev višine najemnin nadgraditi tudi s subvencijami za mlade in z zagotovitvijo več sredstev za občinske stanovanjske sklade, da bi lahko vlagali v svoje fonde stanovanj.

V Skupnosti občin Slovenije predloga niso podprli, ker da ne bi dala želenega učinka, saj je ponudba primernih stanovanj premajhna, s takšnimi ukrepi pa se interes za gradnjo ne bo povečal.

Ljubo Žnidar (SDS) je menil, da bi bilo treba za primerjavo z Dunajem na isti imenovalec dati tudi vse ostale dejavnike. Sicer je bil kritičen do stanovanjske politike, med drugim do delovanja republiškega stanovanjskega sklada in njegovih pogojev za sodelovanje z občinskimi skladi.

Zvonko Lah (NSi) se je strinjal, da bi moral že zakon opredeliti kriterije, in menil, da bi morali to problematiko urediti bolj celovito. Med možnimi rešitvami je navedel možnost legalizacije in komunalnega opremljanja številnih zidanic, ki so bile zgrajene brez gradbenega dovoljenja, ali pomoč starejšim osebam, ki same bivajo v prevelikih hišah in imajo prenizke pokojnine za ogrevanje in vzdrževanje, pri oddajanju odvečnih prostorov.

Igor Zorčič (SMC) je menil, da bi morali problematiko rešiti z novim stanovanjskim zakonom. Sam sicer rešitev vidi v gradnji javnih najemniških stanovanj, ne toliko v spodbujanju gradnje zasebnih. Sprejetje predloga, da se lahko tržne najemnine omejijo, bi po njegovem mnenju v praksi pomenila manj investicij v stanovanjski fond in posledično na dolgi rok slabšo kvaliteto stanovanj.