STA novice / DZ bo poskušal urediti problematiko izbrisanih družb

Predlog zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb je v proceduro vložila skupina poslancev s prvopodpisanim nepovezanim poslancem Jankom Vebrom. Ta je v predstavitvi kot najpomembnejši cilj izpostavil zmanjšanje stiske tisočih ljudi, ki so zaradi takšne zakonske ureditve padli v zelo hude težave.

Kot je spomnil, je zakon o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju iz leta 2007 imel sicer dober cilj, namreč iz sodnega registra odstraniti nedelujoče in nedokapitalizirane družbe, vendar pa so njegove določbe o prenosu obveznosti izbrisanih družb na družbenike botrovale nastanku zelo spornih in tragičnih situacij.

Državljani, ki so denimo vložili svoje lastniške certifikate v delniške družbe, so po njihovem izbrisu postali neomejeno odgovorni za obveznosti teh družb. Enako se je zgodilo delavcem, ki so za nagrado ob upokojitvi prejeli delnice, po izbrisu pa so morali prevzeti breme izbrisane družbe. Nekaj ljudi je pod bremenom brezizhodnosti celo storilo samomor, je spomnil Veber.

Po predlogu zakona bi se izvajanje zlasti izvršilnih postopkov do končne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice prekinilo. V primeru, da sodišče ugotovi kršitev pravic družbenikov, bo zakon prispeval k zmanjšanju škode oškodovanim družbenikom. Če ugotovi, da kršitve ni bilo, pa bodo upniki nadaljevali z izvršbami zaradi poplačila svojih terjatev.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Miranda Groff Ferjančič je takšnim rešitvam nasprotovala. S predlagano prekinitvijo postopkov, ki so v teku, in s posegom v obstoječa pravna razmerja bi se poseglo v pridobljene in pričakovane pravice upnikov, s tem pa tudi v pravico do sodnega varstva in pravico do zasebne lastnine, je pojasnila.

So pa predlog zakona kot primernega za nadaljnjo obravnavo ocenili v poslanskih skupinah SDS in SD. Marko Pogačnik je ob tem poudaril, da gre za začasno rešitev do dokončne odločitve velikega senata Sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Poslanci Levice so ga ocenili kot predvolilno potezo, a mu niso nasprotovali, v strankah SMC in DeSUS pa niso imeli enotnega mnenja.