STA novice / Ministrstvo po vetu upa na ponovno potrditev zakona o nepremičninskem posredovanju

Državna sekretarka na ministrstvu Lidija Stebernak danes na novinarski konferenci v Ljubljani ni mogla oceniti, kakšne so možnosti za to, da bi DZ ponovno odločal o zakonu in da bi ga sprejel. Za sprejem zakona po vetu mora zanj v ponovnem glasovanju glasovati absolutna večina poslancev, vsaj 46.

"V našem interesu je, da bi bil sprejet. Glede na to, da je zakon enkrat že šel skozi in da je v njem mnogo več varovalk za potrošnike, se nam zdi smiselno, da bi šel zakon še v tem sklicu še enkrat na glasovanje in da bi bil potrjen," je dejala Stebernakova.

Državni svetniki, ki so veto izglasovali z veliko večino, 20 glasovi proti dvema, so med drugim ocenili, da zakon prinaša nepotrebno regulacijo, ko ohranja zgornjo mejo provizije za posredovanje pri kupoprodajnih poslih s fizičnimi osebami pri štirih odstotkih, ko omejuje provizijo pri najemnih poslih na višino enomesečne najemnine ter ko uvaja zgornjo mejo možnih zaračunanih stroškov, če ne pride do posla, na 150 evrov. Nepotrebno pa se jim zdi, da je zakon odpravil obvezno dodatno usposabljanje za nepremičninske posrednike.

"Potrošnik ima precej manj znanja, je šibkejša stranka," je državna sekretarka utemeljila odločitev za omejitve pri proviziji in stroških. Stroški v primeru, da posel ni bil sklenjen, so po ugotovitvah inšpektorata doslej velikokrat znašali skoraj toliko, kot bi znašala provizija, če bi bil posel sklenjen.

Za odpravo obveznega izobraževanja za nepremičninske posrednike - ki ga (proti plačilu) izvaja področna zbornica - so se na ministrstvu odločili, ker od leta 2008 za ta poklic velja nacionalna poklicna kvalifikacija, ki zahteva višjo stopnjo izobrazbe in po oceni ministrstva zagotavlja, da nepremičninski posrednik deluje strokovno, poleg tega je deregulacijo poklicev predlagala Evropska komisija. Kot je dejala vodja sektorja za stanovanja na ministrstvu Vesna Dragan, je dodatno izobraževanje potrebno, ni pa nujno, da ga predpisuje zakon.

Stebernakova pravi, da so predlog zakona usklajevali z različnimi deležniki, med njimi z zvezo potrošnikov, tržnim inšpektoratom in zbornico za nepremičninsko posredovanje. Ker so interesi potrošnikov in nepremičninskih posrednikov pri več vprašanjih nasprotni, popolna uskladitev predloga ni bila mogoča, je dejala Stebernakova. Osredotočili so se na varovanje javnega interesa in interesa potrošnikov, saj so ti v razmerjih z nepremičninskimi družbami šibkejša stranka.

Med pomembnimi novostmi je državna sekretarka izpostavila obveznost, da nepremičninski posrednik ugotovi dejansko stanje nepremičnine - npr. ali ima ta vsa potrebna dovoljenja in urejeno lastništvo -, vzpostavitev centralne elektronske evidence s podatki o nepremičninskih posrednikih, jasno določena pravila za skrbno poslovanje nepremičninskih posrednikov, možnost sklenitve ekskluzivne pogodbe o posredovanju in obveznost, da imajo nepremičninske družbe zavarovanje za škodo, ki bi lahko nastala naročniku storitev posredovanja. Spremenjene in bolj jasne naj bi bile tudi določbe glede kršitev in glob.