STA novice / Ustavna komisija še brez glasovanja o začetku postopka za dopolnitev ustavnega zakona za zaščito NLB (daljše)

Strokovna skupina, ki je ocenila predlog dopolnitve ustavnega zakona za zaščito NLB pred nezakonitimi sodbami hrvaških sodišč, je med drugim namreč predlagala, da se skupini pridružijo ustavni pravniki, ki bi razrešili nekatere dileme. Poleg tega je ustavna komisija danes sklenila, da strokovna skupina v kratkem pripravi še pisna stališča o osnutku sprememb ustavnega zakona.

Poslanci SDS in NSi, ki so v parlament tudi vložili predlog dopolnitve ustavnega zakona, so sicer menili, da bi lahko sestavo strokovne skupine dopolnili tudi po sprejetju predloga za formalni začetek postopka za spremembo, vendar so temu nasprotovali v SMC, Brglez pa tega predloga, ki bi sicer moral biti podprt z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, ni dal na glasovanje.

Jože Tanko (SDS) je k argumentu, da bi lahko strokovno skupino dopolnili tudi že po sprejetju predloga o začetku postopka za spremembe, dodal, da bi vse ostalo pomenilo nepotrebno zavlačevanje. Temu je nasprotovala Simona Kustec Lipicer (SMC), ki je prepričana, da to ne bo bistveno zavleklo postopka.

"Ne gre za zavlačevanje, temveč iskanje skupne poti," pa je dejal Brglez, ki bo do petka do 12. ure sprejemal predloge poslanskih skupin za imenovanje ustavnopravnih strokovnjakov v skupino.

Poročevalka strokovne skupine Dominika Švarc Pipan je pojasnila, da sicer pozdravljajo pobudo za premislek o dopolnitvi ustavnega zakona za zaščito NLB in državnega premoženja v NLB, vendar so ocenili, da je predlog, da bi Slovenija, če bi prišlo do zaplembe premoženja NLB na Hrvaškem, sprožila kompenzacijske ukrepe z izterjavo premoženja od hrvaških družb, neprimeren za nadaljnjo obravnavo. "Strokovna skupina nasprotuje ukrepom, ki bi neposredno nalagali ravnanje slovenskim bankam in sodiščem," je navedla.

Zato so predlagali alternativno rešitev, da se v ustavni zakon vnese opredelitev t.i. izjeme javnega reda, na podlagi katere lahko NLB ter sodišča v Sloveniji in v tretjih državah zavrnejo izvršljivost hrvaških sodnih odločb.

Andrej Šircelj (SDS) je izrazil začudenje nad nekaterimi ugotovitvami skupine o neustreznosti predlogov, vendar je, kot je dodal, zdaj bistveno, da se postopek nadaljuje. Janez Janša (SDS) je ob tem izpostavil mnenje, da vlada kot lastnica NLB že ima vse možnosti, da vodstvo banke zaveže h konkretnim rešitvam. "Predlagatelji smo dosegli vsaj en namen, in sicer, da se je vlada končno začela ukvarjati s to problematiko," pa je menil Jernej Vrtovec (NSi), ki od vlade pričakuje hitro opredelitev do predlogov strokovne komisije.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki opravlja tekoče posle, je ocenila, da predlog komisije vsaj posredno odgovarja na nekatere pomisleke. Na vladi sicer še niso razpravljali o alternativnem predlogu, v imenu finančnega ministrstva pa je dejala, da bi lahko predstavljal enega od elementov zaščite NLB.

Problem, o katerem danes govorimo, je nastal, ko se je uprava NLB odločila, da poplača nezakonito sodbo s Hrvaške, je ocenil zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle. Že obstoječi ustavni zakon po njegovih besedah jasno določa, da NLB ni pravna naslednica Ljubljanske banke, zato NLB ne bi smela poplačati sodb.

Alenka Bratušek (NP) je dejala, da komisija "danes rešuje, kar se rešiti da, ker je vlada tri leta tiščala glavo v pesek". Tudi Matjaž Han (SD) se je zavzel za nadaljevanje postopka, predsednik SD Dejan Židan pa je še pred sejo komisije ocenil, da lahko DZ rešitev sprejme še pred volitvami. Nadaljevanje postopka je podprl tudi Primož Heinz (DeSUS), nasprotno pa je menil Matej T. Vatovec (Levica), ki je prepričan, da ne gre za zaščito NLB, temveč nabiranje političnih točk.