STA novice / Odbor DZ za kulturo podprl predlog zakona o kulturnih pravicah narodnih skupnosti iz SFRJ

Zakonski predlog je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Draganom Matićem iz SMC. Na današnji nujni seji matičnega odbora, kateremu tudi predseduje, je Matić spomnil, da predlog zakona temelji na zavezah iz deklaracije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) v Sloveniji, sprejeti februarja 2011.

Pravni okvir, ki bi urejal kulturne pravice manjšinskih narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji, je po Matićevih besedah potreben, utemeljen in prinaša tri temeljne rešitve: ustanovitev sveta vlade za vprašanje narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji, ki bi mu predsedoval minister za kulturo, ustanovitev posebne notranje organizacijske enote, ki bo skrbela za zagotavljanje uresničevanja kulturnih pravic narodnih skupnosti, ter sistemsko financiranje uveljavljanja teh pravic.

DZ je zakonski predlog, pod katerega sta se poleg poslancev SMC in SD podpisala tudi dva poslanca DeSUS, iz opozicije pa poslanci Levice, po predstavitvi stališč in splošni razpravi podprl sredi februarja. Konec marca je nato potekala javna predstavitev mnenj, na kateri so se udeleženci zavzeli za sprejem zakona, Matić pa je napovedal izboljšanje zakona z dopolnili. Vsa njegova dopolnila so bila danes sprejeta in po mnenju zakonodajno-pravne službe sledijo njenim pripombam.

Med drugim so se predlagatelji zakona odrekli ustanovitvi urada in tako upoštevali dvom zakonodajno-pravne službe o tem, ali je ta najprimernejši nosilec uresničevanja kolektivnih kulturnih pravic. Pritrdili so številnim pripombam, da bi to vodilo v preveliko birokratizacijo. "Notranja organizacijska enota je sicer veliko manjši sistemski ukrep, s katerim se vendarle zagotavlja neke vrste kontinuiteta dela, s tem področjem pa se bosta ukvarjala en ali dva uradnika," je dejal Matić.

Iz naslova predloga zakona so z izglasovanim dopolnilom izvzeli tudi besedo kolektivnih ter spremenili besedilo 1. člena, saj po mnenju zakonodajno-pravne službe "ni ustavne podlage za zakonsko ureditev pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji na kolektivni ravni, da torej posebnega varstva in pravic drugih narodnih skupnosti oz. narodov Ustava RS na kolektivni ravni ne ureja".

Poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz se je zavzel za to, da Madžari, ki niso pripadniki avtohtone madžarske narodne skupnosti, ne bodo spregledani pri zagotavljanju določenih kulturnih pravic, ki jih prinaša zakon, a njegovo dopolnilo k 2. členu predloga zakona ni bilo sprejeto. S predlogom zakona se poslanec, ki je po lastnih navedbah sodeloval pri sprejemanju omenjene deklaracije pred sedmimi leti, strinja in meni, da je "to vprašanje treba peljati naprej".

Predlogu zakona je podporo izrazil tudi podpredsednik sveta za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji in član Zveze zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti nekdanje SFRJ Ilija Dimitrievski. Ob tem je zavrnil očitke SDS, da predlog zakona manjšinam daje privilegije. Predlogu zakona ne nasprotuje niti komisija državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport.