STA novice / Pravobranilec Sodišča EU pri avstrijski protidampinški zakonodaji ugotavlja kršitev prava EU

Generalni pravobranilec Nils Wahl sodišču predlaga, naj odloči, da je nacionalna zakonodaja, ki od prejemnika storitev zahteva, da zagotovi varščino za zavarovanje plačila globe, ki bo morda naložena ponudniku storitev s sedežem v drugi državi članici zaradi kršitve določb nacionalne delovne zakonodaje, v nasprotju s pravom EU, so danes sporočili s Sodišča EU.

Takšen ukrep je prepovedan z evropsko direktivo o storitvah in bi vsekakor presegel to, kar je potrebno, da se nacionalnim organom omogoči preverjanje in uveljavljanje skladnosti z nacionalno delovno zakonodajo, sprejeto zaradi varstva delavcev ter preprečevanja nepoštene konkurence in socialnega dampinga, ugotavlja pravobranilec.

Družba Čepelnik s sedežem na Prevaljah, je na hiši v Avstriji, blizu meje s Slovenijo, opravila storitve v vrednosti 12.200 evrov. Naročnik del je družbi Čepelnik plačal avans v višini 7000 evrov.

Na gradbišču je avstrijska finančna policija opravila inšpekcijski pregled, v katerem je ugotovila, da je slovensko podjetje storilo dve upravni kršitvi. Za dva napotena delavca ni pravilno prijavila začetka dela, v povezavi s plačami za štiri napotene delavce pa ni predložila dokumentov v nemščini.

Finančna policija je takoj po inšpekcijskem pregledu od naročnika del zahtevala, naj ustavi plačila in pri pristojnem upravnem organu v Velikovcu vložila predlog za izdajo naloga za predložitev varščine. Namen te varščine je bil zavarovati plačilo morebitne globe, ki bi bila lahko naložena v postopku proti družbi Čepelnik na podlagi izsledkov inšpekcijskega pregleda.

Finančna policija je zahtevala, da se varščina določi v višini, enaki neplačanemu znesku, torej v višini 5200 evrov, ki jo je naročnik del plačal. Zoper družbo Čepelnik je bil uveden postopek v povezavi z domnevnima upravnima kršitvama, s sodbama iz oktobra 2016 pa sta bili slovenski družbi naloženi dve globi v skupni višini 9000 evrov.

Po koncu del je prevaljsko podjetje naročniku del izdalo račun v višini 5000 evrov za poravnavo še neplačanega zneska. Ta je plačilo zavrnil z obrazložitvijo, da je v skladu z upravno odločbo še neplačani znesek plačal upravnemu organu v Velikovcu. Družba Čepelnik je nato zoper naročnika del začela postopek za izterjavo še neplačanega zneska.

Kot je februarja letos poročala TV Slovenija, je podjetje Matjaža Čepelnika eno od 121 slovenskih podjetij, ki so se pri Evropski komisiji pritožila zaradi visokih kazni in poostrenega nadzora pri opravljanju storitev v Avstriji.

Avstrija je sicer ostrejšo protidampinško zakonodajo uvedla z januarjem 2017. Med drugim nova zakonodaja močno povečuje obseg zahtevane dokumentacije, ki jo mora tuje podjetje predložiti za delo v Avstriji, in povečuje sankcije za kršitve.

Po pritožbi odvetniške družbe Grilc-Vouk-Škof je avstrijsko ustavno sodišče razveljavilo del zakonodaje, ki je izključeval odlagalni učinek pritožbe naročnika, če mu je bilo naloženo plačilo varščine.

Po določilu, ki ga je sodišče razveljavilo, je lahko pristojni organ v primeru ugotovljenih nepravilnosti naročniku storitev tujega izvajalca še pred izvedbo postopka naložil plačilo varščine. Njena višina je bila odvisna od predvidene vrednosti del, naročnik pa je moral znesek ne glede na morebitno pritožbo plačati takoj, saj pritožba ni imela odlagalnega učinka.