STA novice / Zdravniška zbornica opozarja na spornost nekaterih dopolnitev zakona o zdravniški službi

Predlog dopolnitev omenjenega zakona je minuli teden na dopisni seji seji sprejela vlada, ki opravlja tekoče posle, na izredni seji pa naj bi ga kmalu obravnavali tudi poslanci.

Dopolnitve zakona naj bi odpravile nekatere ovire pri zaposlovanju tujih zdravnikov specialistov v Sloveniji. Po predlogu bo lahko minister za zdravje v izjemnih primerih izdal odločbo, na podlagi katere bodo lahko zdravniki specialisti, ki imajo pridobljeno poklicno kvalifikacijo v tretji državi in imajo posebno strokovno znanje, opravljali zdravstvene storitve v Sloveniji. S sprejetjem dopolnitev se mudi zaradi razmer na otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike.

V zdravniški zbornici v posebnem dopisu, ki so ga naslovili na DZ in državni svet, navajajo, da podpirajo večino rešitev, se pa ne strinjajo, da je ministrstvo v predlog dodalo 3. člen, ki določa, da se za vabljene zdravnike, ki pogoje po tem zakonu izpolnjujejo že pred njegovo uveljavitvijo, šteje, da izpolnjujejo pogoje iz predlaganih sprememb zakona.

Po mnenju zbornice takšna sprememba v pravni red vnaša retroaktivnost, ki ni v javnem interesu in ki posledično zmanjšuje varnost obravnave otrok. S tem členom je ministrstvo za zdravje po mnenju zbornice namreč nakazalo, da bo v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za otroške srčne bolezni že v času pred morebitnim sprejemom sprememb zakona "omogočilo nezakonito opravljanje zdravstvene dejavnosti tujim zdravnikom".

"Menimo, da nikakor ni mogoče z javnim interesom utemeljiti nezakonitega opravljanja zdravstvene dejavnosti zdravnikov, katerih kvalifikacije niso predhodno preverjene, ne obvladajo slovenskega jezika, zaradi česar neposredna komunikacija s pacientom, njegovimi starši oziroma skrbniki ni mogoča, in tudi sicer ne izpolnjujejo zakonsko določenih pogojev za opravljanje zdravniške službe," so zapisali. Navajajo tudi, da v prehodnem času "ne bo omogočen niti nadzor nad takim opravljanjem zdravstvene dejavnosti".

Opozarjajo tudi na ključne težave ustanavljanja in delovanja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni. Kot navajajo, je bilo po njim dostopnih podatkih v zadnjih treh letih v povprečju operiranih 120 otrok. Na mestu je razmislek o tem, kje bo inštitut dobil dodatne paciente, če nekajletni podatki kažejo, da v Sloveniji nimamo niti polovice od 250 pacientov, ki naj bi bili po mednarodnih standardih potrebni za varno in kakovostno delovanje inštituta, opozarjajo.

Če k vsem ugotovitvam "dodamo dejstvo, da s 1. julijem ni začel z delom niti 'administrativni del' inštituta, bo treba resno premisliti tudi o smiselnosti tega projekta", zaključujejo na zbornici.