STA novice / Ministrstvo po preučitvi pripomb v vnovično pripravo predloga novele energetskega zakona

Predlog sprememb energetskega zakona je zaradi nujne implementacije evropskih direktiv in ustavne odločbe letos že bil v DZ, a prvič ni prestal obravnave, drugič pa ni prišel na vrsto zaradi prenehanja mandata prejšnjega sklica DZ. Sprejem predlaganih sprememb je nujen, da se preprečijo negativne posledice za delovanje države.

Evropska komisija je sicer Sloveniji že poslala uradni opomin, ker ni v celoti izpolnila obveznosti, da morajo biti energetske izkaznice za stavbe, v katerih se na skupni uporabni tlorisni površini nad 250 kvadratnih metrov pogosto zadržuje javnost, prikazane na vidnem mestu in jasno opazne javnosti. Gre za trgovine, nakupovalne centre, restavracije, gledališča, banke in hotele.

Glede na odločbo ustavnega sodišča je treba v zakon dodati tudi postopek pridobitve plačila ustrezne denarne odškodnine za čas od dejanske uporabe nepremičnine zaradi gradnje energetske infrastrukture do izdaje odločbe o razlastitvi ali ustanovitvi služnosti v javno korist. Kot je razvidno iz predloga, bi se odškodnina določila v višini tržne vrednosti najema take ali primerljive nepremičnine glede na obseg njene uporabe za gradnjo.

Ministrstvo pa do petka sprejema tudi pripombe na besedilo osnutka resolucije o energetskem konceptu Slovenije. Besedilo je enako kot tisto, ki ga je vlada sprejela že marca in ga poslala v DZ, vendar tam zaradi predčasnega prenehanja mandata ni prišel na vrsto, postopek obravnave pa se je končal.

"V dokumentu podajamo usmeritve z ambicioznimi cilji na različnih področjih energetske politike do leta 2030 oz. 2050. Investicije in razvoj so namreč dolgoročne in odločitve za realizacijo projektov v nadaljnjih desetih oz. petnajstih letih je treba sprejeti čim prej," so navedli na ministrstvu.

Koncept tako ne govori o posameznih projektih, temveč podaja strateške usmeritve in postavlja politični okvir, znotraj katerega je pot odprta prosti poslovni pobudi podjetij in posameznikov na poti Slovenije k razogljičenju. Energetskemu konceptu Slovenije bo sledila tudi priprava nacionalnega energetsko-podnebnega načrta in drugih strateških dokumentov, ki bodo uresničevali zaveze, ki jih je EU sprejela glede globalnih podnebnih prizadevanj.