STA novice / Finančni ministri EU bodo nadaljevali s prizadevanji za ureditev obdavčitve digitalnega gospodarstva

Vprašanje obdavčitve digitalnega gospodarstva že nekaj časa deli članice EU. Velika spletna podjetja, ki niso fizično prisotna v vseh državah, v katerih ustvarjajo prihodke, ampak samo v tistih, v katerih imajo sedež, namreč ne plačujejo davkov povsod, kjer ustvarjajo prihodke, in tako veliko držav prikrajšajo za davčne prihodke, so sporočili z ministrstva.

Ker dolgoročnih rešitev na globalni ravni še nekaj časa ni pričakovati, je Evropska komisija marca letos pripravila predloga dveh direktiv, ki naslavljata to področje - in sicer na kratek in dolgi rok. Ministri, ki so omenjena predloga v preteklosti že obravnavali, so se tudi tokrat strinjali, da morajo članice nadaljevati s prizadevanji za ureditev tega področja. Z delom bodo nadaljevali strokovnjaki na tehnični ravni, ministri pa se bodo k tem vprašanjem vrnili predvidoma še pred koncem leta.

Slovenija na dolgi rok kot optimalno podpira predvsem globalno rešitev, morebitne začasne rešitve na ravni EU pa morajo po mnenju finančnega ministrstva upoštevati globalni kontekst in ne smejo voditi k presežnim administrativnim bremenom za podjetja in davčne uprave.

Na dnevnem redu so imeli tudi razpravo o gospodarskih priložnostih in tveganjih, ki jih prinašajo tehnologija blokovnih verig in kripto imetja. Slovenija podpira spodbujanje tehnoloških inovacij na finančnem področju in pri tem zagovarja izgradnjo evropskega regulativnega in nadzornega okvira, ki bi podjetjem na enotnem trgu EU na eni strani omogočil izkoriščanje finančnih inovacij in zagotavljanje najprimernejših produktov strankam, hkrati pa bi moral tak okvir zagotavljati tudi visoko stopnjo varstva potrošnikov in vlagateljev ter odpornost in celovitost davčnega sistema.

Ministri so na neformalnem zasedanju, na katerem se jim pridružijo guvernerji centralnih bank, razpravljali tudi o vplivu pričakovane normalizacije monetarne politike na finančno stabilnost, in se strinjali, da so članice na normalizacijo pripravljene. "Glede na trenutno politiko Evropske centralne banke in gospodarsko-finančne kazalce v Sloveniji sicer ocenjujemo, da je tveganje za finančno stabilnost pri nas zaradi dviga obrestnih na kratek do srednji rok nizko," so navedli na ministrstvu.

Na dnevnem redu zasedanja je bila tudi vzpostavitev evropske stabilizacijske funkcije za naložbe v primeru asimetričnih šokov, ki jih komisija predlaga v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira 2021-2027. Komisija za to obdobje predlaga vzpostavitev programa InvestEU, ki bo nadomestil program EFSI in pod eno streho združil financiranje iz proračuna EU v obliki posojil in jamstev.