STA novice / Gluhi in naglušni želijo uvrstitev znakovnega jezika med uradne jezike

V Sloveniji je približno 1000 gluhih, ki uporablja slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb s polževim vsadkom, približno 100 slepih in gluhih ljudi, ki uporablja znakovni jezik, in približno 75.000 ljudi s slušnim aparatom.

Kot je ocenil predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič, v Sloveniji ni tako slabo poskrbljeno za gluhe, je pa največja rak rana znakovni jezik. Ministrstvo za delo je po njegovih navedbah pripravilo evalvacijo državne skrbi, kako je poskrbljeno za invalide, in ugotovilo, da je najslabše poskrbljeno za pravice gluhih, kar izvira predvsem iz neprepoznavanja znakovnega jezika kot njihovega uradnega jezika.

Prav s priznanjem slovenskega znakovnega jezika kot uradnega jezika gluhih, kot imajo to denimo ustavno urejeno v Avstriji in na Finskem, bi rešili težave pri izobraževanju in zaposlovanju gluhih v Sloveniji. Čeprav je materni jezik gluhih njihov znakovni jezik, zgodnji dostop do znakovnega jezika in storitev v znakovnem jeziku pa sta bistvenega pomena za rast in razvoj gluhih posameznikov, pa ima danes gluhi otrok v rednem šolstvu do štiri ure tolmača na teden, kar pomeni, da ne more popolnoma spremljati šolskega programa v svojem jeziku, je na današnji novinarski konferenci opozoril sekretar zveze društev Matjaž Juhart.

Kot je dodal, v Sloveniji obstaja izobraževanje gluhih že 118 let, pa se še vedno ne izobražujejo v svojem jeziku. "Kako je mogoče, da gluhi danes v šoli za gluhe nimajo niti predmeta znakovni jezik," je vprašal.

Zato nameravajo 14. novembra v DZ vložiti pobudo za spremembo ustave, da bi slovenski znakovni jezik postal uradni jezik gluhih. V Sloveniji obstaja skupnost državljanov, ki govori slovenski znakovni jezik in "parlamentarci ne morejo biti proti temu, da bi jim to pravico priznali", je prepričan Juhart.

Pred 14. novembrom bodo obiskali tudi vse poslanske skupine in jih seznanili s svojo pobudo. In tudi če ne bodo uspeli s pobudo za spremembo ustave, vsaj upajo, da bo s tem narejen preboj, da bosta vlada in ministrstvo za izobraževanje naredila nekaj na področju izobraževanja gluhih v znakovnem jeziku.

Sicer pa Mestno društvo gluhih Ljubljana letos praznuje 20-letnico delovanja. Ob tem jubileju in hkrati mednarodnem dnevu gluhih bodo v soboto pred Robovim vodnjakom na Mestnem trgu v Ljubljani priredili slavnostno akademijo s kulturnim programom, katere častni pokrovitelj bo ljubljanski župan Zorana Janković.