STA novice / Za razreševanje spora o izbrisih v bankah čakajoč na zakon

Čeprav je ustavno sodišče naložilo DZ, da mora do sredine lanskega maja uskladiti zakonodajo tako, da bodo izbrisani imetniki kvalificiranih obveznosti v bankah upravičeni do učinkovitega sodnega varstva, se to do danes ni zgodilo. Predlog zakona je v prejšnjem sklicu DZ prišel do matičnega parlamentarnega odbora, ki je ugotovil, da ga je treba dopolniti. Medtem sta delo nastopila nov sklic DZ in nova vlada.

Minister za finance Andrej Bertoncelj je na zaslišanju pred matičnim odborom DZ za ministrsko mesto izpostavil, da bo to poleg priprave sprememb proračuna za prihodnje leto ena od njihovih prioritetnih nalog. V začetku septembra je tako dejal, da "se bomo potrudili, da zadeva čim prej zagleda luč sveta". Ali bi ta šla lahko v smeri sporazumne rešitve, ni želel prejudicirati, saj da se mora najprej z zadevo seznaniti.

Tudi kandidat za guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc ni želel vnaprej ocenjevati, kakšne rešitve bi bile možne. Po njegovem je treba najprej popraviti neustavnost in počakati na sprejem zakona, šele nato bo jasno, v katero smer bodo rešitve lahko šle. ""Apeliram na poslance, da tej tematiki posvetijo prioritetno pozornost," je na javni predstavitvi za kandidata za guvernerja minuli teden dejal Dolenc.

V nekaterih poslanskih skupinah so povedali, da tudi oni v bližnji prihodnosti čakajo na predlog zakona. V LMŠ so tako dejali, da so pripravljeni odpreti strokovno razpravo o vprašanju, ali razlikovati med poučenimi in nepoučenimi vlagatelji ter med razlaščenimi imetniki podrejenih obveznic in delnic.

V SD so ocenili, da "še vedno niso na voljo podatki in metodologija, na podlagi katerih so bile sprejete odločitve za izbris". Tako je poravnava kot zunajsodna možnost za razrešitev spora formalno možna, a je odvisna od dostopa do teh podatkov, kar je za njih bistvenega pomena.

Popoln vpogled v vso dokumentacijo se zdi bistvena tudi SMC. Tu se zavzemajo za to, da zakon predpiše hiter in ekonomičen postopek sodnega varstva, in niso naklonjeni ideji o zakonsko predpisani poravnavi. Ta bi po njihovem lahko pomenila poseg v ustavno varovano pravico do sodnega varstva. Ob tem se jim tudi ne zdi prav, da bi vse vlagatelje metali v isti koš.

Ideje o poravnavi ne podpirajo v SAB. "S tem bi priznali, da je bila razlastitev nezakonita," so dejali in dodali, da so v stranki Alenke Bratušek, ki je bila v času te odločitve predsednica vlade, prepričani, da je bila ta "zakonita in pravilna". Možnost poravnave bi po njihovem morda lahko prišla v poštev samo v primeru nepoučenih vlagateljev, ki jim tveganja niso bila dovolj dobro predstavljena.

To naj bi se zgodilo v primeru prve odločitve sodišča v tej zgodbi, ki se nanaša na kršitev pojasnilne dolžnosti banke. Nedavno je namreč celjsko okrožno sodišče po pisanju Dela odločilo, da mora Abanka razlaščenima kupcema podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi, pri čemer sodba še ni pravnomočna.

Kot so izpostavili na ministrstvu za finance, takšna sodba nima povezave z veljavnostjo izrednih ukrepov, na podlagi katerih je bil izveden izbris kvalificiranih imetnikov podrejenih instrumentov, niti nima povezave z učinkovitim sodnim varstvom, ki bo predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Sodni postopki za reševanje zgodb z izbrisom so sicer večinoma prekinjeni, saj se čaka na zakon. V društvu Mali delničarji Slovenije, kjer z dosedanjimi rešitvami ministrstva niso bili preveč zadovoljni, so po navedbah nekaterih medijev odločitev sodišča pozdravili, napovedali pa so tudi skorajšnji poziv sodiščem, naj te postopke, kljub temu da zakon še ni sprejet, nadaljujejo.