STA novice / Stoltenberg tudi poslance pozval k zvišanju sredstev za obrambo

Stoltenberg je v nagovoru v DZ, kjer nastopijo le redki tuji gosti, poudaril, da je zdaj, ko se varnostni položaj poslabšuje, ko odnosi postajajo bolj napeti, čas, da se izdatki za varnost znova okrepijo. Če so se ti izdatki lahko zmanjšali, ko so se ob koncu hladne vojne napetosti znižale, potem bi bilo odgovorno, da se zdaj znova zvišajo, je dejal.

Slovenijo je sicer pohvalil za prisotnost na misijah v Afganistanu in na Kosovu ter za sodelovanje v misiji okrepljene prisotnosti na Baltiku. "Moč Nata je v tem, da je zavezništvo 29 držav, ki složno varujemo drug drugega," je poudaril in dodal, da složnost zaveznic tudi odvrača nasprotnike, kakršna je Rusija. Hkrati pa skupni boj proti zatočiščem za teroriste, kakršna je bila skupina Islamska država, krepi varnost tudi na domačem ozemlju.

Zavezništvo se mora zaradi spreminjajočih se groženj varnosti vseskozi prilagajati in to tudi počne. Zato so potrebna tudi večja vlaganja v obrambo, je tudi poudaril Stoltenberg in spomnil na dogovor z vrha v Walesu leta 2014, da bodo članice v desetih letih svoje obrambne izdatke dvignile na dva odstotka bruto domačega proizvoda.

Izrazil je zadovoljstvo, da se je varčevalni trend na področju varnosti obrnil in da bo letos cilj dveh odstotkov BDP že izpolnjevalo osem članic, medtem ko so ga pred štirimi leti le tri. A slovenski prispevek v višini okoli odstotka BDP je prenizek in zavezništvo od Slovenije pričakuje več.

K povečanju sredstev za obrambo je Stoltenberg zato pozval kar neposredno poslance, saj da so oni tisti, ki na koncu odločajo o proračunu. Čeprav mnogi menijo, da bi bilo boljše, če bi se sredstva namenilo za bolnišnice ali socialo, pa "kruta resničnost pravi, da je treba narediti več" za zagotavljanje varnosti. Tudi ni pošteno, da se male države, kot je Slovenija, skrivajo za velikimi, je še poudaril Stoltenberg, ki se, kot je večkrat poudaril, zaradi svojih izkušenj kot poslanec, minister in predsednik norveške vlade dobro zaveda, pred kakšnimi izzivi so glede tega vprašanja poslanci.

Podobno sporočilo kot poslancem je Stoltenberg pred tem podal tudi predsedniku slovenske vlade Marjanu Šarcu, ki ga je gostil na Brdu pri Kranju. Šarec mu je zagotovil, da so bili njegovi pozivi slišani in da si bo prizadeval, da bi delež za obrambo v slovenskem proračunu v prihodnjih letih dvignili na 1,5 odstotka BDP. Na dva odstotka pa da "čez noč" ne bo šlo.

Pred odhodom k predsedniku republike Borutu Pahorju je Stoltenberg v slovenskem parlamentu odgovoril tudi na vprašanji poslancev iz največje opozicijske in največje koalicijske stranke. Branka Grimsa so zanimali predvsem odnosi zavezništva z Rusijo in kakšne posledice naj bi doletele tiste države, ki v odnosih z Rusijo ne spoštujejo skupnih dogovorov. Darija Krajčiča iz LMŠ pa je zanimala perspektiva Makedonije in njen pomen za zavezništvo.

Glede odnosov z Rusijo je Stoltenberg poudaril, da se zavzema za trdno in odvračalno držo do Rusije, da pa vendarle spodbuja dialog za zmanjševanje napetosti in izboljševanje odnosov s to vzhodno sosedo.

Ponovil je zaskrbljenost, ker je Rusija uporabila silo proti Gruziji in nato tudi Ukrajini, ker povečuje izdatke za vojsko, ker na meji z Natom vseskozi potekajo obsežne vojaške vaje in tudi, ker razvija nov tip rakete, s čimer naj bi kršila pogodbo proti jedrskim raketam srednjega dosega iz leta 1987 (INF).

Opozoril je tudi na stopnjevanje hibridnega vojskovanja in poskusov "miniranja" pomembnih mednarodnih organizacij, kot sta Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) ali pa Svetovna protidopinška agencija (Wada).

Odločno skupno ukrepanje Nata proti ruskim dejanjem je po njegovem mnenju uspešno, saj se ukrajinski scenarij ne more ponoviti. A to ne izključuje prizadevanj za ohranjanje dialoga, je še ponovil generalni sekretar Nata.

Glede Makedonije pa je izrazil pričakovanje, da bo prišlo do ustrezne spremembe ustave v skladu z dogovorom z Grčijo, po katerem bi se država preimenovala v Severno Makedonijo. Za to je sicer potrebna dvotretjinska večina v parlamentu in če jim ne bo uspelo, potem naj bi prišlo do predčasnih volitev. A brez potrditve sporazuma z Grčijo ne bo članstva Makedonije v Natu, ki je za zavezništvo zelo pomembna za stabilnost v regiji, je še povedal Stoltenberg.