STA novice / DZ za ohranitev denarne socialne pomoči v veljavni višini

Osnovni znesek minimalnega dohodka oz. denarna socialna pomoč za samsko osebo po spomladi sprejeti noveli od 1. junija do 31. decembra znaša 385,05 evra, s 1. avgustom se je valorizirala na 392,75 evra, od 1. januarja 2019 pa bi se morala v skladu z omenjeno novelo znižati na 331,26 evra, je povedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer.

Danes sprejeti predlog pa osnovni znesek minimalnega dohodka oz. denarno socialno pomoč za samsko osebo tudi od 1. januarja 2019 ohranja v veljavni višini 392,75 evra, cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo v višini 577,34 evra, pogrebnino v višini 785,05 evra in posmrtnino v višini 392,75 evra.

Centri za socialno delo bodo po spremembi vsem tistim prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki po sprejetju zdaj veljavne novele niso zaprosili za preračun pravice na višji znesek, po uradni dolžnosti ugotovili upravičenost do pravice v višjem znesku. Po trenutnih podatkih ministrstva to pomeni preračun po uradni dolžnosti za nekaj manj kot 4000 prejemnikov.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v LMŠ posvarili pred nevarnostjo, ki jo predstavlja primerjanje prejemkov različnih družbenih skupin. Spremembe, ki bodo izboljšale položaj tudi drugim skupinam z nizkimi prejemki, so že vložene ali pa še bodo, je dejal Aljaž Kovačič. Podobno so v SD opozorili na nevarnost zlorabljanja prizadevanj za zvišanje najnižjih prejemkov v politične namene. V SMC pa so poudarili, da so pozivi k dvigu najnižjih pokojnin sicer legitimni, vendar ne sodijo v obravnavani zakon.

V Levici so zavrnili očitke o pasti neaktivnosti, po katerih je socialna pomoč v primerjavi z minimalno plačo previsoka in se zato ne splača delati. "Socialna pomoč ni previsoka, ampak je minimalna pomoč prenizka," je poudaril Luka Mesec. Glede na to so v četrtek že vložili predlog za zvišanje minimalne plače. Strinjajo pa se tudi s tem, da je treba popraviti krivice na področju pokojnin.

Ohranitev veljavnega zneska minimalnega dohodka pomeni, da bodo obremenjeni tudi proračuni lokalnih skupnosti, je dejal Jurij Lep iz DeSUS. Le rahel obliž za ta poseg je po njegovi oceni nedavno zvišanje povprečnine. Zagotovil je podporo pri glasovanju o predlagani spremembi, vendar pa se morajo po njegovih besedah odpraviti tudi druge anomalije pri najnižjih zneskih.

V SAB niso naklonjeni gasilskim ukrepom, je dejala Maša Kociper. Napovedala je podporo vladnemu predlogu, vendar pa bodo hkrati po njenih besedah zahtevali strog nadzor nad izvajanjem pravice.

V NSi so ocenili, da je razlika med socialno pomočjo in minimalno plačo premajhna. To pomeni razvrednotenje dela, zato so napovedali, da predloga ne bodo podprli.

Tako so se odločili tudi v SDS. Menijo namreč, da je treba upoštevati tudi druge z nizkimi prejemki, tako upokojence, invalide in zaposlene z minimalno plačo. Spomnili so na svoje dopolnilo, s katerim bi se finančni položaj upokojencev z najnižjimi pokojninami izboljšal. Vendar ga je odbor za delo zavrnil.

V SNS pa so menili, da ni pravega nadzora nad prejemanjem socialne pomoči. Dobiti jo morajo tisti, ki so do nje tudi upravičeni, so opozorili.