STA novice / Delo: Posledice cepljenja po mnenju sodišča niso odgovornost države

Jakljevi so hčerko pri treh letih cepili po tistem, ko jo je na Hrvaškem domnevno ugriznil netopir. Po cepljenju je utrpela hudo reakcijo, zato je bila hospitalizirana. Čez nekaj dni je nato dobila še dva odmerka cepiva. Pojavila se je vrsta zdravstvenih težav, od epilepsije do ohromelosti. Po mnenju domačih in tujih zdravnikov gre za posledice cepiva. Starši trdijo, da je za zdravstvene težave v povezavi s cepljenjem odgovorna država, ker je uzakonila cepljenje.

Višji sodniki so po razveljavitvi prve sodbe okrožnega sodišča pred 12 leti menili, da je za škodo, ki je posledica cepljenja, objektivno odgovorna država. Primer so nato zopet vrnili okrožnemu sodišču, da v ponovljenem sojenju ugotovi vzrok škode. Sodišče sicer v ponovnem sojenju, ki se je začelo marca 2007, ni spremenilo svoje odločitve.

Izvedensko mnenje je na sodišču podal Milan Čižman s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega kliničnega centra. Ta meni, da nastale zdravstvene težave niso posledica cepljenja. Kot meni Čižman, je bilo namreč obdobje med cepljenjem in pojavom epilepsije predolgo. Poleg tega z magnetno resonanco niso ugotovili značilnih sprememb za prizadetost možganov v povezavi s cepljenjem, ni pa tudi podatkov, da bi cepljenje povzročilo bolezen imunske pomanjkljivosti in prizadetost številnih organov.

Sodišče je odločilo, da država samo zaradi tega, ker je predpisala obvezno cepljenje in ker v predpisih ni določeno drugačno obravnavanje odraslih od otrok, ne more biti odškodninsko odgovorna za morebitno škodo, saj predpis ni protipraven. Ustavno sodišče je sicer že pred časom ugotovilo, da določitev obveznega cepljenja ni v neskladju z ustavo. Je pa zakonodajalcu naložilo zakonsko ureditev odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo zaradi cepljenja utrpi posameznik, za kar je rok potekel že leta 2005, piše Delo.

Sodišče je Jakljevim naložilo plačilo sodnih stroškov v višini nekaj več kot 16.000 evrov. Starša medtem v tožbi posamezno zahtevata 14.604 evre odškodnine, hčerka pa terja 41.729 evrov in mesečno rento, saj zaradi zdravstvenih težav ni delovno zmožna.