STA novice / Strokovni kolegij vrhovnih tožilcev ni zaostril pregona sovražnega govora

Tožilci sicer pri svojem delu ugotavljajo, ali sovražni govor kot tak lahko ogrozi javni red in mir, zato pogrešajo sankcioniranje takšnega ravnanja tudi kot prekršek in ne le kot kaznivo dejanje, je še poročal radio.

Vrhovno državno tožilstvo je leta 2013 sprejelo pravno stališče o kaznivih znakih za 297. člen kazenskega zakonika, ki je standard za pregon sovražnega govora postavil izrazito visoko.

Skladno s tem stališčem ni nujno, da protiustavna oblika govora hkrati izpolnjuje tudi pogoje za kazenski pregon. To stališče vrha tožilstva je med drugim določilo, da nobeno dejanje sovražnega govora ni kaznivo, če kot posledica tega dejanja ni prišlo do ogrozitve ali motenja javnega reda in miru oz. da mora obstajati dejanska možnost in verjetnost, da bi do kršenja javnega reda in miru prišlo. Definiralo je tudi, da mora imeti kaznivi sovražni govor značilnosti govora, ki grozi s poškodbo objekta varstva (javnega reda in miru ali družbenih skupin).

Je pa lani imenovani generalni državni tožilec Drago Šketa v svoji politiki pregona nekoliko obrnil smer tožilstva na tem področju. Sovražni govor je namreč uvrstil med prednostne zadeve za tožilce. Poudaril je, da sovražni govor "kot družbeni pojav presega okvire kazenskega prava, verbalna dejanja, ki bi utegnila ustrezati inkriminaciji kaznivega dejanja spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti zoper posamezne varovane skupine, pa je organ pregona dolžan skrbno oceniti z upoštevanjem vseh razpoložljivih podatkov o okoliščinah dejanja".

Šketa je sicer poudaril, da so tožilci neodvisni v presoji zadev. Je pa napovedal, da bo poskušal svoje kolege z oddelka za kazenske zadeve Vrhovnega državnega tožilstva prepričati v potrebo po spremembi stališča do pregona sovražnega govora.