STA novice / Vasle se vnaprej ne opredeljuje do sanacije bank

Glede sanacije bank je treba počakati na razplet pravne presoje. "Za zdaj je ustavno sodišče ugotovilo, da ni bilo zadostnega pravnega varstva, zakonodajalcu pa naložilo pripravo spremembe zakona, da bo to pravno varstvo mogoče. To je za zdaj vse, kar je znano," je dejal.

Banke so po njegovi oceni zdaj v boljši kondiciji, pripravljene so na poslovanje v sedanjem okolju in tudi v okolju, ki bo manj ugodno, kot je zdaj. "S tega vidika lahko ocenimo, da je bila sanacija bank uspešna. Če se bo izkazalo, da so bile storjene tudi kakšne nepravilnosti, bi se bil pripravljen s tem soočiti, še posebej, ker sam nisem bil vpleten v te postopke," je zagotovil.

"Zato a priori ne zagovarjam nobenega stališča, k celotnemu postopku pa lahko pristopim zelo odprto, pogledam vsa dejstva in vse odločitve in se nato odločim na podlagi spremenjenih okoliščin, kako ravnati naprej," je dodal.

Na vprašanje, ali to velja tudi, če bo sprejeta odločitev, da je vlagateljem treba vrniti po njihovem neupravičeno odvzeta sredstva, je odgovoril, da je to "načelno stališče, ki velja za kakršno koli odločitev, ki bo dobila pravno potrditev in bo zavezujoča za Banko Slovenije ali katero koli inštitucijo v Sloveniji".

Strinja se, da so imele predpostavke stresnih testov - med drugim, da bo Slovenija v letih 2013-2015 še v recesiji - posledice, poudarja pa, da je šlo za najbolj skrajni scenarij, ki ni bil mišljen, da se bo uresničil, še manj, da je bil mišljen kot najbolj verjeten. Posledica je tako tudi ta, da je banke pripravil, da bi lahko preživele, če bi se zgodil ta skrajni scenarij, ter da se ne bi ponovile razmere, ko bi morali lastniki, pa tudi država oziroma davkoplačevalci, pokriti velike kapitalske primanjkljaje bank v času krize.

O pravici računske sodišča do revidiranja Banke Slovenije je dejal, da je to pravno vprašanje - eno je slovenska zakonodaja, ki obravnava našo centralno banko, ob tem pa je še zakonodaja evrosistema, ki regulira njegovo poslovanje. "V tem okviru nimam nobenih zadržkov, da poslovanje Banke Slovenije nadzoruje tudi slovensko računsko sodišče," je dejal.

Ocenil je, da bo potrebna dodatna previdnost nadzornikov bančnega sistema, ker smo po petih letih gospodarske rasti v obdobju, ko se rast umirja. Ne predvidevajo sicer večjega padca, kot se je zgodil leta 2009, pa vendar bodo razmere za banke drugačne, je dodal.

Morebitni prihodnji guverner centralne banke je ocenil, da so slovenske banke nedvomno v precej boljši kondiciji kot pred izbruhom gospodarske krize, banke več pozornosti namenjajo tveganjem in jih bolje obvladujejo. Bodo pa, tako kot banke v nekaterih drugih članicah evrskega območja, morale nadaljevati z zniževanjem deleža nedonosnih posojil.

Upoštevati bo tudi treba, da je velik del dobičkov bank povezan z razgradnjo rezervacij, primarni dohodki iz kreditiranja podjetij pa se krčijo, ter da banke povečujejo kreditiranje prebivalstva in bo treba pozornost nameniti vprašanju, ali temu primerno sledijo zavarovanja za ta posojila. Tu so tudi tveganja, povezana z globalnimi trendi, kot so digitalizacija in s tem povezano zniževanje stroškov - banke bodo morale po njegovi oceni te prakse vpeljati, če bodo hotele obdržati konkurenčnost in dobičkonosnost.

V zvezi s privatizacijo NLB je dejal, da je za centralno banko kot nadzornika bančnega sistema glede lastništva bank pomembno predvsem, da so lastniki sposobni zagotoviti njihovo kapitalsko ustreznost in pripraviti poslovni model, ki zagotavlja njihovo uspešno poslovanje.