STA novice / Prometni ministri EU po maratonskih pogajanjih z dogovorom o reformi cestnega prevoza

Kot enega ključnih elementov dogovora je komisarka izpostavila digitalizacijo cestnega prometa, konkretno zgodnejšo uvedbo pametnih tahografov druge generacije. Vsa vozila, ki izvajajo mednarodne prevozne dejavnosti, bodo morala biti opremljena s to napravo do konca leta 2024, medtem ko je bila uvedba sprva načrtovana leta 2034.

Uvedba pametnih tahografov druge generacije je pomembna, ker bo zagotovila zanesljivo spremljanje dejavnosti tovornjaka - kje in kdaj je prečkal mejo ter natovoril in raztovoril - ter tako izboljšala uveljavljanje pravil na tem področju.

Dogovor o jasnejših, pravičnejših in bolje izvršljivih pravilih za tovornjakarje izjemno izboljšuje socialne standarde ter preprečuje socialni damping in sistematično nezakonito kabotažo, pa je izpostavil avstrijski prometni minister Norbert Hofer, ki je vodil zasedanje. Izpostavil je prepoved počitka v kabini tovornjaka, pravico voznika, da se vrne domov vsake tri do štiri tedne ter konec pojava nomadskih tovornjakarjev in slamnatih podjetij.

V povezavi s kabotažo - operacijami prevoznih podjetij na nacionalnem trgu zunaj njihove države - ostaja veljavno sedanje pravilo, po katerem so dovoljene največ tri operacije v sedmih dneh. Za preprečitev sistematične kabotaže se uvaja petdnevno obdobje "ohlajanja" pred izvedbo novih operacij v enaki državi z enakim vozilom.

Reforma opredeljuje, kako bodo imeli poklicni vozniki koristi od načela enako plačilo za enako delo na enakem mestu. Splošno pravilo je, da če je operacija izvedena tako, da je vez med delom voznika in državo sedeža podjetja neokrnjena, je voznik izvzet iz direktive o napotenih delavcih.

Dvostranske operacije so tako izrecno izvzete iz direktive o napotenih delavcih. Dovoljena je tudi ena dodatna operacija natovarjanja oziroma raztovarjanja na poti v ciljno državo in na poti nazaj oziroma nobena v eno smer in dve v drugo, ne da bi bilo treba uveljaviti direktivo o napotenih delavcih, in sicer za vozila s tahografi druge generacije. Za vse druge operacije, vključno s kabotažo, pa direktiva velja od prvega dne operacije.

Vsi ti elementi so del prvega mobilnostnega svežnja oziroma svežnja za posodobitev cestnega prometa, ki vključuje osem zakonodajnih svežnjev in ga je komisija predstavila junija lani. Današnji dogovor je izhodišče članic za pogajanja z Evropskim parlamentom, v katerih se lahko dogovorjeni elementi še spremenijo.

Dogovora po neuradnih informacijah niso podprle Poljska, Madžarska, Hrvaška, Malta, Bolgarija, Irska, Latvija in Litva.

Ta dogovor sicer ni edini, ki so ga na maratonskih pogajanjih dosegli ministri. Še niz drugih so sprejeli, na primer na področju pomorskega prometa.

Zasedanja se je udeležila tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki je v ponedeljek popoldne med pogajanji tvitnila, da se je zavzela za kredibilen dogovor, ki bo zagotovil konkurenčnost prevozništva v EU in hkrati naslovil socialne potrebe voznikov.

Čimprejšnji dogovor o napotitvah v prometnem sektorju je nujen, saj bo le tako prevoznikom zagotovljena pravna varnost, trg pa ne bo soočen s fragmentacijo, so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost, objavljenem v ponedeljek popoldne, ko so pogajanja še potekala. "Slovenija je izvozno usmerjena država, ki si želi zagotoviti učinkovita in pravična pravila, vendar meni, da je to možno storiti brez negativnega vpliva na sektor in gospodarsko rast," so še izpostavili.

Glede socialnega stebra pa je Bratuškova po navedbah ministrstva podprla predlog, da se v času prehodnega obdobja, dokler ne bo na voljo zadostna infrastruktura urejenih parkirišč, omogoči počitke v kabinah z določenimi minimalnimi standardi.

Ministri so sicer razpravljali tudi o predlogu za opustitev premikanja ure. Slovenija, kot večina preostalih držav članic, predlog podpira, vendar pa izpostavlja, da je treba zagotoviti koordinirano izbiro stalnega časa v EU po ukinitvi trenutno veljavne direktive, so še zapisali na ministrstvu za infrastrukturo.