STA novice / Trgovci proti razširjenemu naboru nedovoljenih ravnanj v prehranski verigi

Predlog za začasno zadržanje izvrševanja določb 61.f člena, prvega in drugega odstavka 61.g člena, prvega odstavka 61.h člena in 177.a člena zakona o kmetijstvu ter četrtega odstavka 14. člena novele zakona o kmetijstvu so skupaj z zahtevo za oceno ustavnosti vložili Mercator in drugi trgovci.

61.f člen navaja 23 nedovoljenih ravnanj, 61.g člen se nanaša na pisnost pogodb v verigi, 61.h člen na dolžno nadzorstvo, 177.a člen predpisuje višino globe za prekršek, medtem ko četrti odstavek 14. člena dopušča možnost, da se do izteka veljavnosti pogodb, a najdlje do konca 2019, ne uporabljajo določbe 61.g člena zakona.

Kot so za STA pojasnili na ustavnem sodišču, ki je sicer septembra že zavrnilo Mercatorjevo zahtevo za oceno ustavnosti o istih zakonskih določbah, o tej drugi zahtevi za oceno ustavnosti in predlogu za zadržanje še niso odločali. Pobuda je bila namreč na ustavno sodišče vložena 12. novembra.

Trgovci navajajo, da bi izvrševanje izpodbijanih določb s 1. januarjem 2019 prineslo težko popravljive škodljive posledice. Nalagajo spreminjanje obstoječih pogodbenih razmerij, širitev obsega nedovoljenih ravnanj naj bi pomenila nove obveznosti za podjetja, prav tako kot dodatne obvezne sestavine prodajne pogodbe oz. njena pisna oblika. To naj bi povzročilo dodatne stroške zaradi izobraževanj, novih pogajanj z dobavitelji, pa tudi stroške za vzpostavitev dolžnega nadzora.

Izpodbijana ureditev naj bi zaradi nedoločnosti pomenila tudi visoko tveganje, da ravnanje pobudnikov ne bo skladno z zakonom. To pomeni dolgotrajne in številne postopke, pri katerih je treba upoštevati visoke globe oz. pomeni tudi postopek pred sodišči za ničnost pogodbenih določb in spremembo dobaviteljev, s čimer bi se trgovci odpovedali prihodkom, ki bi jih dosegli pri poslovanju z manjšimi slovenskimi dobavitelji.

To bi prizadelo tudi dobavitelje, saj bi trgovci nehali kupovati izdelke od domačih proizvajalcev, zaradi zmanjšanja ponudbe pa še potrošnike.

Kot še navajajo pobudniki ocene ustavnosti, imajo dobavitelji določeno raven zaščite že po veljavni ureditvi, ki ji sicer ne nasprotujejo, in da gre za dodatno zaščito, ki pa je po njihovem ustavno sporna. Ta dodatna zaščita po mnenju pobudnikov ne pretehta škodljivih posledic, ki naj bi nastale, če izvrševanje ne bo začasno zadržano.

Do pobude za zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb se je opredelila vlada. Če bi prišlo do zadržanja, bi po mnenju vlade nastale škodljive posledice za preostale deležnike v verigi preskrbe s hrano, saj slednji pričakujejo, da se bodo vse izpodbijane določbe začele uporabljati s 1. januarjem 2019.

Ker je do začetka uporabe izpodbijanih določb en mesec, se je večina deležnikov v verigi preskrbe s hrano po pojasnilih vlade že prilagodila spremenjeni ureditvi, nekateri so v zaključni fazi prilagajanja. Veliko deležnikov je že sklenilo pisne pogodbe, ki vsebujejo vse obvezne sestavine, ki jih navaja 61.g člen, vzpostavili pa so tudi sistem dolžnega nadzorstva, kar jim nalaga 61.h člen.

Če bi bilo izvrševanje izpodbijanih določb zadržano v tem trenutku, bi to po oceni vlade povzročilo veliko zmedo v pogodbenih odnosih, tudi ponovno spreminjanje (prilagajanje) pogodb, lahko pa tudi neenak položaj strank.

S tem pa so povezani tudi stroški (stroški priprave pogodb, svetovanje, kadrovske okrepitve, organizacija dela), ki bi jih utrpeli deležniki, ki so se že prilagodili spremenjeni ureditvi. Tudi prehodno obdobje - novela je začela veljati aprila, izpodbijani členi pa začnejo veljati z novim letom - je bilo po mnenju vlade dovolj dolgo, da so se deležniki v verigi preskrbe s hrano lahko pripravili na spremenjeno ureditev.

Po oceni vlade podpisniki ustavne pobude ne dosegajo polovice tržnega deleža v trgovini na drobno v Sloveniji, večina podpisnikov ustavne pobude ustvari le manjši del svojih prihodkov s poslovanjem s prehrambenimi proizvodi.

"Škodljive posledice, ki bi po navedbah predlagatelja pobude domnevno nastale, če bi se sporne določbe izvrševale, po oceni vlade ne bi pretehtale nad škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se te določbe ne bi izvrševale. Vlada ocenjuje, da bi bile zato posledice začasnega zadržanja hujše, kot če bi se izpodbijane določbe izvrševale," navaja vlada in poudarja, da je temeljni namen novele zakona zaščita šibkejše stranke v pogodbenem odnosu.

Da predlog za začasno zadržanje ni utemeljen in da bi bila škoda večja, če se izpodbijane določbe ne bi izvajale, meni tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Ta v mnenju, ki ga je nedavno sprejel odbor DZ za kmetijstvo kot matično delovno telo, med drugim poudarja, da izpodbijana ureditev nedovoljenih ravnanj pomeni le nadgradnjo od leta 2014 uveljavljene ureditve, za katero pa predlagatelji v predlogu za začasno zadržanje navajajo, da ji ne nasprotujejo.