STA novice / Vrsta nepravilnosti pri taksistih, enemu zapečatili vozilo

V obdobju med letoma 2014 in 2016 so inšpektorji v dejavnosti obratovanja taksijev opravili več kot 700 nadzorov. Nepravilnosti so ugotovili v 33 odstotkih nadzorov in našteli 106 kršitev zakonodaje. V teh postopkih so bile dodatno ugotovljene davčne obveznosti v skupni višini preko 250.000 evrov, so danes sporočili iz Fursa.

Prav zaradi visokega deleža ugotovljenih nepravilnosti je Furs tudi v letih 2017 in 2018 nadaljeval z nadzori v taksi dejavnosti. Nadzori se opravljajo na območju celotne Slovenije, od tega približno polovica na območju Ljubljane. Nekatere zavezance so inšpektorji zaradi ponavljajočih kršitev obiskali tudi večkrat.

V letu 2017 so opravili 213 nadzorov, letos do konca novembra pa že 442. Pri tem so nepravilnosti ugotovili v več kot 30 odstotkih nadzorov ter kršiteljem obračunali dajatve v skupni višini 307.399 evrov. Te se v največjem deležu nanašajo na davek na dodano vrednost ter na prispevke za socialno varnost.

Pri enem od teh kršiteljev je finančna uprava uporabila enega izmed najstrožjih ukrepov. Konec prejšnjega meseca so namreč v poostrenem nadzoru pri izbranem davčnem zavezancu, ki se ukvarja s taksi prevozi, izdali ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti in pečatenja taksi vozil. Ugotovljene so bile namreč številne in ponavljajoče kršitve s področja davčnega potrjevanja računov, neplačevanja davkov in prispevkov za socialno varnost, zavezanec se ni registriral za namene davka na dodano vrednost, poleg tega pa je bil še davčni dolžnik.

Najpogostejše zaznane nepravilnosti na področju nadzora taksistov so sicer zaposlovanje na črno, tudi delo na črno, nepravilnosti v zvezi z izdajanjem računov, nepredložitev obračunov prispevkov za socialno varnost, nepravilnosti v zvezi z licencami, itd.

Kadar inšpektorji ugotovijo številne ponavljajoče kršitve zakonodaje, morajo uporabiti tudi ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti in pečatenje, so pojasnili na Fursu. Gre za enega strožjih ukrepov po zakonu o finančni upravi, ki ga uporabijo v primerih, ko je to nujno potrebno zaradi dokazovanja, zavarovanja dokazov in preprečitve nadaljnjih kršitev. Namen ukrepa je dosežen, ko zavezanec preneha s kršitvijo na način, da odpravi nepravilnosti, ki so mu naložene v odločbi.