STA novice / Sodišče EU: Države ne morejo naložiti dajatve na izvoz elektrike, proizvedene na njihovem ozemlju

Sodišče je o tem odločalo na podlagi poizvedbe okrajnega sodišča v Bratislavi, pred katerim poteka postopek, ki ga je sprožila družba Korlea Invest. Zaradi zagotavljanja zanesljivosti in stabilnosti elektroenergetskega omrežja na Slovaškem po zaprtju dveh enot jedrske elektrarne v kraju Jaslovske Bohunice je bila leta 2008 namreč uvedena posebna dajatev za uporabo tega omrežja ob izvozu električne energije, proizvedene na slovaškem ozemlju, vključno z izvozom v ostale članice unije.

Družbi Korlea Invest, dobaviteljici električne energije slovaškega prava, katere pravna naslednica je družba Fens, prav tako s sedežem na Slovaškem, je država tako naložila plačilo zneska v višini okoli 6,8 milijona evrov iz naslova te dajatve.

Korlea Invest je na slovaških sodiščih nato izpodbijala zakonitost te dajatve, katere plačilo se sicer ne nalaga več, in pri tem zatrjevala, da gre za dajatev z enakim učinkom, kot ga ima carina, katere plačilo je v skladu z načelom prostega pretoka blaga prepovedano. Okrajno sodišče v Bratislavi je Sodišče EU vprašalo, ali je ta dajatev v nasprotju s pravom unije.

Sodišče je v danes objavljeni sodbi najprej navedlo, da je elektrika blago v smislu prava unije in da je treba šteti, da je dajatev, ki se ne pobira na blago kot tako, temveč na uporabo omrežja, ki služi prenosu tega blaga, naložena na blago. Zato sporna dajatev spada na področje uporabe določb pogodbe o prostem pretoku blaga.

Sodišče je nato ugotovilo, da je ta dajatev naložena samo na električno energijo, ki se proizvede na Slovaškem in ki se izvozi, tako da se pobira zato, ker električna energija prestopi mejo. V zvezi s tem ni sprejelo trditve Slovaške, da je zaradi obstoja dajatve elektrika, ki se proizvede na Slovaškem in ki se izvozi, obravnavana enako kot električna energija, ki se proizvede na Slovaškem in v tej državi tudi porabi.

Ti denarni dajatvi na električno energijo, pri čemer eno plača izvoznik, drugo pa zlasti končni odjemalec, po ocen sodišča namreč nista naloženi v isti fazi trženja, tako da sporna dajatev to blago dejansko bremeni zaradi prestopa meje.

V teh okoliščinah je Sodišče EU ugotovilo, da ta dajatev pomeni dajatev z enakim učinkom kot carina. Sodišče je ob tem opozorilo, da je prepoved članicam, da naložijo carine in dajatve z enakim učinkom, bistveno pravilo prava EU, glede katerega ni določena nikakršna možnost odstopanja ali upravičevanja, tako v okviru odnosov med državami članicami kot v okviru odnosov držav članic z nečlanicami EU.