STA novice / Zakon o dostopnosti spletišč se po mnenju invalidov ne prilagaja vsem skupinam

Na konferenci sektorja Insajder, ki se v okviru zavoda Beletrina ukvarja z ranljivimi skupinami in dostopnostjo, so spomnili, da je svetovni dan človekovih pravic tudi priložnost, da se ponovno zavemo, kakšen je odnos družbe do ljudi z invalidnostmi in kaj lahko storimo za njihovo boljšo vključenost.

Eno od pomembnejših področij je spletna dostopnost, ki jo od maja letos zapoveduje zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, ki javne organe zavezuje k omogočanju dostopnosti svojih spletišč in mobilnih aplikacij za vse, predvsem pa za uporabnike z oviranostmi, kot so invalidi in starejši.

"Opažamo, da se v slovenskem prostoru že pojavljajo enostranske, napačne interpretacije zakona, zaradi česar določene skupine ljudi z invalidnostmi nimajo enakih možnosti kot druge in lahko zato ostanejo izključene," je dejala vodja sektorja Insajder Maša Malovrh.

Da se pri izvajanju zakona, zlasti pri prilagajanju dostopnosti različnim vrstam invalidnosti, pojavljajo težave, je opozoril strokovni sodelavec Društva študentov invalidov Slovenije Miha Kosi. "Določeni nosilci javnih funkcij te prilagoditve oziroma ukrepe jemljejo zelo lahkotno in iščejo neke amaterske in improvizirane rešitve, ki pa ne zadostujejo standardom evropske direktive na tem področju niti zakonu," je poudaril.

Z njim se je strinjal tudi strokovni sodelavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Anton Petrič, ki je izpostavil, da jih "povezuje komunikacija v slovenskem znakovnem jeziku". Čeprav je bil zakon sprejet leta 2002, še vedno ni v celoti zaživel, je opozoril in dodal, da so glede na zakon o dostopnosti spletišč v stikih z javno upravo za postavitev spletne strani v znakovnem jeziku.

Generalni sekretar Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Goran Kustura je dejal, da je pri novem postavljanju spletišč bistveno, da se razmišlja hkrati, ko se delajo vsebine, tudi o njihovi dostopnosti. To ni tolikšen strošek, približno okoli pet odstotkov celotnega stroška postavljanja strani, a omogoča dostopnost čim širšemu krogu ljudi, tudi tistim z invalidnostmi, je dodal.

Direktorju Beletrine Mitji Čandru, ki je 100-odstotni invalid z ostanki vida, pa se zdi, da je splet priložnost za vse ljudi z oviranostmi in za samostojno komunikacijo s svetom. Hkrati pa je splet po njegovih besedah poln pasti, ovir in preprek, ki za vse tiste, ki nimajo izkušenj, sploh ne obstajajo, za vse druge pa so lahko usodne in lahko "dodatno zabetonirajo" izključenost. Zato je po njegovem mnenju tako zelo pomembno, da se pri izvajanju zakona prilagodijo spletne strani v skladu s standardi za vse osebe z oviranostmi.