STA novice / Sovdatova: Nedopustno je, da na nekatere odločbe ustavnega sodišča ni odziva že več let

"Za pravno državo zagotovo ni značilno to, kar se dogaja, da imamo cel seznam odločb ustavnega sodišča, na katere se zakonodajalec ni odzval," je kritična predsednica ustavnega sodišča, ki se ji mandat ustavne sodnice izteče čez teden dni. Zakonodajalec se po njenih besedah mora odzivati na odločbo ustavnega sodišča v roku, ki ga ta določi. "Če spoštujemo pravila vladavine prava, potem se odločbe ustavnega sodišča spoštujejo," je dejala.

Da se to ne dogaja, jo, kot je pojasnila, tudi osebno iritira. Zadnje čase smo se po njenih navedbah navadili na besede "se ne strinjamo z odločbo ustavnega sodišča, ampak jo bomo spoštovali". "Ampak spoštovanje zahteva odziv v roku. Če tega odziva ni, temu ni mogoče reči drugače kot nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča," je poudarila in dodala, da se ji to zdi popolnoma nesprejemljivo. Pojasnila je, da v resnih zahodnih demokracijah teh problemov nimajo, zato se ji zdi, da se v tem pogledu ne kažemo prav v dobri luči.

To, da se zakonodajalec ne odziva, po besedah Sovdatove tudi že povzroča reakcijo na ustavnem sodišču. "Ustavno sodišče včasih kar na zalogo računa na to, da se morebiti zakonodajalec ne bo odzval, in potem s tako imenovanim načinom izvršitve začasno stopi na zakonodajno polje," je pojasnila. Sodišče lahko namreč v takem primeru odloči, kakšna pravila bodo veljala, dokler zakonodajalec ne odpravi ugotovljene neustavnosti.

"Mislim, da smo tako rekoč najbolj aktivistično ustavno sodišče v tem pogledu, to druga ustavna sodišča delajo mnogo manjkrat," je dejala in ocenila, da bo treba to težavo prepustiti prihodnji sestavi ustavnega sodišča. "Če se zakonodajna in izvršilna oblast tu ne bosta zresnili in te anomalije odpravili, potem bo moralo verjetno ustavno sodišče razmišljati o tem, kako bo v prihodnje odločalo," je ocenila. Dodala je, da bo moralo v tem primeru očitno ustavno sodišče "z načinom svoje odločitve povzročiti to, da se bosta zakonodajalec in vlada resneje odzivala".

Ena od neuresničenih zadev je tudi odločba ustavnega sodišča v zvezi z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi), ki določa financiranje zasebnih osnovnih šol. Zaradi nje se obeta tudi vložitev predloga ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Marjana Šarca, saj je namreč vlada 22. novembra sporočila, da nasprotuje predlogu novele Zofvija, ki jo je v DZ vložila poslanska skupina SDS.

Sovdatova se o konkretnem primeru ni želela izrekati, njeno splošno stališče pa je, da je nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča lahko razlog za ustavno obtožbo, "saj gre vendar za kršitev ustave". Po njenem mnenju gre sicer pri ustavni obtožbi po eni strani za politični mehanizem v parlamentu, ki pa se lahko, če ima podporo vsaj 46 glasov, spremeni v pravno sredstvo. V tem primeru bi se moralo ustavno sodišče izrekati o konkretni ustavni obtožbi, je pojasnila in spomnila, da ustavno sodišče doslej ustavne obtožbe še ni obravnavalo.

Tudi o novi pobudi v tem primeru, ki čaka na obravnavo na ustavnem sodišču, in sicer, da naj sodišče samo določi, kako naj se omenjena odločba izvrši, Sovdatova konkretno ni želela govoriti. Izrazila je prepričanje, da bo zadeva prišla na vrsto kmalu, ker je bila v tem primeru ena odločba že izdana in ker je nespoštovana. "To so zame razlogi, ki govorijo za to, da se jo vzame naprej," je pojasnila.

Ob tem je spomnila na primere iz preteklosti, ko se je ustavno sodišče na podlagi nove pobude dejansko odločilo za stopnjevanje sankcije. V primeru instituta prisilne poravnave je denimo sodišče odločilo, da dokler zakonodajalec ne odpravi ugotovljene protiustavnosti, se institut prisilne poravnave ne sme uporabljati.

V vseh primerih pa se to ne da narediti, je opozorila. Navedla je primer določb zakona o kazenskem postopku glede pripora, ko je bila v 90. letih pri več členih ugotovljena protiustavnost. Ker se zakonodajalec ni odzval, je ustavno sodišče prav tako prejelo novo pobudo, naj razveljavi vse določbe o priporu, ki pa jo je zavrnilo. Sodišče je vztrajalo pri razlogih za protiustavnost, a opozorilo, da je pripor uveden tudi zaradi ponovitvene nevarnosti, s čimer se lahko varuje denimo tudi življenje, je pojasnila.

Ob tem je poudarila, da zakonodajalec, ki se na odločbo ustavnega sodišča ne odzove v roku, "hudo krši načela pravne države in načelo delitve oblasti", na kar so ustavni sodniki opozorili tudi v številnih odločbah.

STA bo celoten pogovor s Sovdatovo, v katerem je spregovorila tudi o potrebnih spremembah ustave in svojem pogledu na pravno državo, objavila predvidoma v četrtek.