STA novice / Ustavno sodišče bo razglasilo odločitev o ustavnosti nekaterih delov volilne zakonodaje

Državni svet (DS) je zahteval presojo 4. člena zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območja posameznih volilnih okrajev. Zahteval je tudi presojo 7., 42., 43., 44., 90., 91., 92. in 93. člena zakona o volitvah v DZ. Omenjeni členi med drugim določajo, kako stranke oblikujejo volilne liste, kako se izračuna število poslanskih mandatov posameznih list ter kateri kandidati z liste so izvoljeni za poslance.

V DS so prepričani, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot v neskladju z ustavo, ker volilni okraji, določeni v njem, ne sledijo načelu, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev. Zakon o volitvah v DZ pa je po njihovem neustaven, ker volivcem ne omogoča odločilnega vpliva na podelitev mandatov kandidatom, pač pa imajo odločilni vpliv stranke.

Novembra lani je ustavno sodišče v postopku ocene ustavnosti opravilo tudi javno obravnavo. Med mnenji je prevladovalo stališče, da volilni sistem zagotavlja vpliv volivcev na izvolitev poslancev, različna pa so bila mnenja o tem, ali je njihov vpliv odločilen. Glede velikosti volilnih okrajev pa so nekateri opozarjali, da ponekod prihaja do velikih razlik.

Predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat je v intervjuju za STA sicer pojasnila, da je volilni zakon takšne narave, da brez njega ni mogoče izvajati volitev, zato ustavno sodišče tudi ne more zadržati njegovega izvajanja.