STA novice / Odbor DZ za neomejene odškodnine izbrisanim

Po predlogu, ki ga je vlada pripravila za obravnavo v DZ po nujnem postopku in je DZ o njem že opravil splošno razpravo, odškodnine ne bi bile omejene. Pač pa bi omejili zamudne obresti, ki se upravičencem določijo v sodnem postopku. Omejili bi jih na višino glavnice.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je spomnil, da je vlada pripravila predlog na podlagi odločbe ustavnega sodišča iz marca letos. Po ustavni odločbi je člen zakona, ki omejuje skupno višino denarne odškodnine, ki se lahko dosodi izbrisanim, namreč protiustaven.

Ureditev je razveljavilo s takojšnjim učinkom za tiste, ki so zahtevke vložili pred uveljavitvijo zakona o odškodninah izbrisanim. V primeru ostalih oškodovancev pa je zakonodajalcu za sprejetje nove ureditve dalo devetmesečni rok, ki se izteče 13. januarja 2019.

V razpravi je Nataša Sukič iz Levice dejala, da se je v primeru izbrisanih februarja 1992 zgodilo "masovno kršenje človekovih pravic". "Ljudje so ostali brez pravice do obstoja," je opozorila. Po njenih besedah je "več oblastnikov vedelo, kaj se je zgodilo, a niso ukrepali in ne odgovarjali".

Predlog, ki omejuje višino odškodnin, za Levico po njenih besedah ni sprejemljiv. "Zamudne obresti so tako visoke, ker država toliko časa ni popravila krivic," je poudarila.

Po drugi strani je Branko Grims iz SDS zatrdil, da "Slovenija nikomur ni odvzela niti enega državljanstva". V SFRJ pa status stalnega prebivališča ni pomenil tega, kar pomeni danes, je dejal.

Nekateri so bili po njegovih besedah prijavljeni na stalnem prebivališču, ki "sploh ni obstajalo". Podatki so bili neurejeni, je dodal.

Sicer pa je po njegovih besedah "170.000 ljudi status uredilo brez problema". Večina od tistih, ki si ga niso uredili, pa je "kalkulirala" in zato bi bilo treba primere reševati individualno, je dejal.