STA novice / DZ odredil tudi parlamentarno preiskavo o financiranju političnih strank

Parlamentarno preiskavo so zahtevali poslanci koalicije in Levice, z njo pa želijo ugotoviti dejansko stanje glede politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma vplivanja na domnevno pranje denarja v Novi kreditni banki Maribor (NKBM) s strani tujih državljanov in z njimi povezanih pravnih in fizičnih oseb. Prav tako naj bi preiskava ugotovila politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma nezakonitega financiranja SDS in suma delovanja izdajateljev medijev v lasti te politične stranke in z njo povezanih fizičnih in pravnih oseb pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami.

Kot je v imenu predlagateljev pojasnil Robert Pavšič (LMŠ), njihov namen ni prejudiciranje izsledkov preiskave, pač pa dejansko ugotavljanje stanja. Potencialni rezultat preiskave pa bo po njegovih besedah korenita sprememba zakonodaje, ki ureja področja preprečevanja pranja denarja, financiranja strank in volilne kampanje ter izdajanja in financiranja medijev v času volilne kampanje.

Ključno se mu zdi, da v prihodnje preprečijo nezakonito financiranje in vzpostavijo nadzor, izid preiskave pa je po njegovih besedah pomemben tudi za državo, saj očitana dejanja slabijo zaupanje v demokratično izvoljeno oblast in institucije države. Predmet preiskave je po njegovih besedah osredotočen zgolj na sume nezakonitosti, ga bodo pa razširili, ko bodo sumi podkrepljeni z dokazi. Najbolj zadovoljni pa bodo, "če se vsi sumi izkažejo za neutemeljene", je dodal.

V SMC so po besedah Janija Möderndorferja ustanovitev preiskovalne komisije podprli tudi zato, ker so se s tem področjem deloma ukvarjali že v prejšnjem mandatu in so v predmet preiskave vključili tudi ugotovitve komisije o pranju denarja v NKBM, ki jo je vodil. Möderndorfer, ki bo predvidoma vodil tudi to preiskovalno komisijo, je odgovoril na očitke, da so v preiskavo vključili le SDS. Kot je dejal, je le ta stranka "dobila podlage, da se znajde v preiskavi". SMC pa bo že na prvi seji komisije predlagala poziv računskemu sodišču, da jih seznani, ali ima še kakšna druga stranka težave s financiranjem.

Da gre za nadaljevanje preteklega in nedokončanega dela komisije iz prejšnjega mandata, je dejal tudi Marko Koprivc (SD). Po njegovih besedah je treba ugotoviti, kaj je narobe s sistemom, ki dopušča sumljivo financiranje strank. Po njegovih besedah ni videti, da bi pristojni organi ukrepali, gre pa za preveč resne sume, "da bi jih lahko puščali vnemar in nepreiskane". Tako je treba dokončno preiskati posojilno afero SDS ter preiskati sumljiv način financiranja medijev v lasti SDS.

Tudi v DeSUS se strinjajo, da parlamentarna preiskava v tem konkretnem primeru lahko ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri nezakonitem delovanju, najsibo pranje denarja, davčna utaja, transparentnost pogodb, financiranje iz tujine ali zloraba položaja, je dejal Franc Jurša. Po njegovih besedah preiskava lahko posledično pripomore h krepitvi trdnosti sistema za boj proti pranju denarja, financiranju terorizma in davčnim utajam.

Da zakonodaja in nadzor nad netransparentnim in nezakonitim financiranjem strank in volilnih kampanj ne dohajata vedno bolj iznajdljivih načinov in zapletenih finančnih tokov, pa je opozorila poslanka Levice Nataša Sukić. Po njenih besedah so obvodi zakonodaje s strani SDS vedno bolj razsežni, "sredstva, ki se pretakajo na relaciji tujina-stranka, pa vedno višja". "Govorimo o iz Orbanove Madžarske financiranem propagandnem stroju, o sumih pranja denarja, o nezakonitem poslovanju in vpletanju v notranjo politiko Slovenije," je opozorila poslanka.

V SDS so medtem prepričani, da gre "za novo zgodbo obračunavanja leve koalicije s SDS", kot je dejal Dejan Kaloh. "Več kot očitno je namen preiskave pridobiti vpogled v drobovje stranke SDS, jo zlonamerno diskreditirati, poskusiti paralizirati in onemogočiti pri njenem delovanju," je prepričan poslanec. Prav tako je zahteva po njegovem mnenju v pravnem smislu nevzdržna, saj niso izkazali javnega interesa preiskave in opredelili preiskovalne naloge, poleg tega pa se predlagatelji po njegovih besedah "v tej svoji anti-SDS vnemi povsem požvižgajo na načelo delitve oblasti".

Kot je dejal, bi bilo treba razširiti predmet preiskave, med drugim z vprašanji, v kolikšni meri je bil tuj kapital udeležen v promociji strank LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB in Levice ter "kakšen delež provizije od preko državne NLB oprane milijarde evrov za iranske teroriste so prejeli posamezniki na vodilnih položajih v LMŠ".

Poslanci NSi, SAB in SNS svojih stališč niso predstavili.

DZ o odreditvi preiskave danes ni glasoval, saj jo mora po poslovniku odrediti, če to zahteva vsaj tretjina poslancev. Preiskovalno komisijo pa bodo predvidoma imenovali na naslednji seji, po napovedih jo bo vodil Möderndorfer.