STA novice / EU bi zmanjšala izpuste tovornjakov za 30 odstotkov do leta 2030 (dopolnjeno)

Dogovor po navedbah avstrijske tiskovne agencije APA predvideva povprečno zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za nove tovornjake in avtobuse v EU za 15 odstotkov do leta 2025, in sicer v primerjavi z letom 2019. Do leta 2030 pa naj bi nato dosegli zmanjšanje izpustov za 30 odstotkov.

To je "okvirni cilj", saj trenutno na trgu še ni na voljo tehničnih sredstev, s katerimi bi ga lahko dosegli.

Vzpostavili naj bi tudi t.i. sistem "super kreditov", s katerim bi proizvajalce spodbujali k večjim vlaganjem v inovativne, okolju prijazne tehnologije, ter dosegajo cilje glede izpustov ogljikovega dioksida.

Okoljski ministri so se dogovorili tudi o kaznih za primer, da bi proizvajalci tovornih vozil ne dosegali ciljev glede izpustov. Med letoma 2025 in 2029 naj bi globa znašala 4000 evrov na gram ogljikovega dioksida, po letu 2030 pa nato 6800 evrov.

Z novo ureditvijo naj bi po ocenah predsedstva EU zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida med letoma 2020 in 2030 za približno 54 milijonov ton. To je toliko, kot denimo znašajo celotni letni izpusti Švedske.

Kot so sporočili z ministrstva za okolje in prostor, se je zadnjega zasedanja Sveta EU za okolje v letošnjem letu udeležil državni sekretar Simon Zajc. Razprava na zasedanju se je v veliki meri nanašala na potrebne ukrepe za zmanjševanje emisij v EU do leta 2030 ter prihodnje korake za dosego podnebne nevtralnosti skladno z dolgoročno vizijo unije do leta 2050, ki jo je konec novembra objavila Evropska komisija.

"Naslovitev zmanjšanja emisij tudi za težka tovorna vozila je pomemben korak v naslavljanju zmanjševanja emisij iz prometa v EU," so ocenili na ministrstvu. Pojasnili so, da je bila določitev ciljev oz. raven ambicije predloga osrednje politično vprašanje v pogajanjih, kjer je tudi Slovenija skupaj z nekaterimi drugimi državami pozvala k ambicioznemu dogovoru, ki bo prispeval k doseganju ciljev pariškega sporazuma.

Ministri za okolje so prvič spregovorili tudi o dolgoročni strategiji EU za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050, ki jo je Evropska komisija objavila konec novembra in vsebuje osem scenarijev za prehod v ogljično nevtralnost do leta 2050. Osrednji namen strategije je potrditi zavezo EU, da prevzame vodilno vlogo v globalnih podnebnih pogajanjih in določiti smer podnebne in energetske politike EU do leta 2050.

Državni sekretar Zajc je izpostavil nujnost obsežne in vključujoče razprave o tem, Slovenija pa bo pri pripravi nacionalne strategije stremela k ambicioznosti, saj je ukrepanje nujno, če želimo zaustaviti globalno segrevanje na manj kot dve stopinji pred industrijsko ravnjo.

Ministri so tudi soglasno potrdili delni splošni pristop o predlogu uredbe o vzpostavitvi programa za okolje in podnebno ukrepanje (Life), ki je kot del večletnega finančnega okvira 2021-2027 namenjen izvajanju ukrepov na področju varstva okolja in podnebnih sprememb. Zajc je poudaril, da ima program v Sloveniji pomembno vlogo pri izvajanju okoljske in podnebne politike in je skozi uspešne in tudi v EU nagrajene projekte prinesel nova znanja, izkušnje in delovna mesta.