STA novice / Ustavno sodišče zadržalo določbo o uničenju izsledkov prikritih ukrepov po dveh letih (dopolnjeno)

Zahtevo za oceno ustavnosti je na ustavno sodišče vložil generalni državni tožilec Drago Šketa. Kot so tedaj pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu, ustava v 135. členu državnemu tožilcu nalaga, da v imenu javnega interesa izvaja kazenski pregon zoper storilce kaznivih dejanj, ki posežejo v pravno zavarovane dobrine.

Zakon pa napotuje, da je že po dveh letih treba uničiti izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov, tudi če zaradi objektivnih razlogov državni tožilec še ni mogel vložiti ustreznega akta, kar "de facto in de iure" vpliva na izvrševanje kazenskega pregona.

Tako je po njihovem mnenju onemogočen učinkovit kazenski pregon storilcev najtežjih kaznivih dejanj, kaznivih dejanj širših razsežnosti, gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj, kaznivih dejanj z mednarodnim elementom, organiziranega kriminala, terorizma ter drugih družbeno najnevarnejših in škodljivih kaznivih dejanj. Prav tako je po navedbah vrhovnega državnega tožilstva onemogočeno tudi učinkovito varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin oškodovancev oziroma žrtev, ki ga lahko nudi kazenskopravno varstvo.

Ustavno sodišče je odločilo, da se takšna ureditev do končne odločitve zadrži, razen v primeru, ko državni tožilec sam izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona.Kot so navedli na ustavnem sodišču, je namen prikritih preiskovalnih ukrepov zagotavljanje javnega interesa po kazenskem pregonu najhujših oblik kaznivih dejanj ter s tem varstvo pravic žrtev in drugih posameznikov do osebnega dostojanstva in varnosti.

Dokazi, pridobljeni na podlagi izvedbe takšnih ukrepov, so lahko bistvenega pomena za ugotavljanje dejanskega stanja v kazenskem postopku. Če so ti dokazi pred zaključkom kazenskega postopka uničeni, pa lahko ima to usodne posledice za učinkovit pregon kaznivih dejanj, so ocenili.

Ustavno sodišče je podalo tudi navodila za izvršitev odločbe. Kot je navedeno v odločbi, naj preiskovalnih sodnik takšno gradivo po poteku dveh let po koncu izvajanja ukrepov zapečati. Do končne odločitve v to gradivo ni dovoljeno vpogledati ali ga uporabiti. Ustavno sodišče je še sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.

Vlagatelj, generalni državni tožilec Drago Šketa, je za STA izrazil zadovoljstvo nad začasnim zadržanjem izvajanja tega dela zakona. Podrobneje pa bodo odločbo ustavnega sodišča na tožilstvu komentirali v drugi polovici tedna.