STA novice / S tremi zakoni do bolj kakovostnega življenja nekaterih invalidov

Po zakonu o osebni asistenci bo osebna asistenca, ki so jo do zdaj financirali preko programov ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zakonska pravica. Zakon ureja pravico do osebne asistence v obsegu najmanj 30 ur tedensko in pravico do komunikacijskega dodatka za slepe, gluhe in gluhoslepe.

Slednjo bodo upravičenci lahko izkoristili v obliki osebne asistence v obsegu 30 ur mesečno ali pa bodo dobili denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb v višini 146,06 evra.

Kdor ima potrebo po osebni asistenci, mora vložiti vlogo na center za socialno delo. Pogoj pa je, da je potrebuje najmanj 30 ur na teden.

Zakon o socialnem vključevanju invalidov širi krog invalidov s pravicami po zakonu na osebe z določenimi avtističnimi motnjami, na osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in na gluhoslepe osebe.

S širitvijo kroga upravičencev želijo reševati problematiko mladih, pri katerih pride do hude invalidnosti še pred prvo zaposlitvijo in zato ne dobijo pravic po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Invalidi bodo imeli pravico do nadomestila za invalidnost v višini seštevka denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.

Osnovni cilj zakona o zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami pa je sistemsko zagotoviti celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami in rizičnimi dejavniki in njihovih družin. Zakon predvideva preoblikovanje zdajšnjih razvojnih ambulant v centre za zgodnjo obravnavo v okviru javno dostopne mreže.

V centrih za zgodnjo obravnavo bodo otroka skupaj obravnavali strokovnjaki s področja zdravstva, sociale ter vzgoje in izobraževanja. Odvisno od potreb otroka in celotne družine bodo izdelali individualni načrt pomoči celotni družini, ne samo otroku. Družina pa se bo lahko v vsakem trenutku obrnila na koordinatorja družine.

V Sloveniji je od približno 400.000 otrok okoli 10 do 15 odstotkov z rizičnimi dejavniki v razvoju, med katerimi so tudi otroci s posebnimi potrebami. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da se delež otrok z rizičnimi dejavniki viša in je nekje okoli 25 odstotkov.