STA novice / EU z novimi ukrepi za zmanjšanje slabih posojil

Evropska komisija, Svet EU in Evropski parlament so konec lanskega leta dosegli politični dogovor o predlogu komisije glede minimalnega kritja izgub za nedonosne izpostavljenosti. Zakonodajni predlog je del paketa ukrepov za hitrejše zmanjševanje nedonosnih izpostavljenosti v bančnem sektorju EU in preprečevanje njihovega morebitnega kopičenja v prihodnje.

Predlog, ki ga morata svet in parlament potrditi še formalno, uvaja obvezni bonitetni varovalni mehanizem v prvi steber kapitalske ureditve. Od bank se zahteva, da zagotavljajo zadostno kritje izgub iz prihodnjih nedonosnih izpostavljenosti, ki bodo nastale od dneva uveljavitve uredbe naprej.

"Zahteva glede minimalnega kritja izgub se s starostjo nedonosnih izpostavljenosti postopno povečuje, odvisna pa je tudi od zavarovanja. Polno, 100-odstotno kritje se za nezavarovane nedonosne izpostavljenosti zahteva po treh letih od nastanka nedonosne izpostavljenosti, za nedonosne izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami, in stanovanjske kredite, zavarovane s primernimi jamstvi, po devetih letih, in za nedonosne izpostavljenosti, zavarovane s premičninami ter ostalimi primernimi zavarovanji, po sedmih letih od nastanka nedonosne izpostavljenosti," so za STA pojasnili v Banki Slovenije.

Banke, ki ne bodo izpolnjevale zahteve glede minimalnega kritja izgub in bodo imele premalo oblikovanih popravkov vrednosti in rezervacij za nedonosne izpostavljenosti, bodo morale narediti odbitek od navadnega lastniškega temeljnega kapitala, in sicer v višini razlike med dejanskim in zahtevanim kritjem, ki se upošteva pri izračunu kapitalske ustreznosti bank. Bonitetni varovalni mehanizem dopolnjuje uporabo računovodskih standardov glede oblikovanja popravkov vrednosti in rezervacij ter nadzorniških pooblastil iz drugega stebra kapitalske ureditve, so še dodali.

V Združenju bank Slovenije so za STA ocenili, da novi ukrepi bank v Sloveniji ne bi smeli posebej obremeniti. "Ob nadaljevanju izvajanja sprejetih politik pripoznavanja slabih posojil, oblikovanja oslabitev zanje in izvajanja strategij in politik za upravljanje nedonosnih posojil menimo, da predvideni ukrepi v sedanjih razmerah bank, ki poslujejo pri nas, ne bi smeli posebej izpostaviti oz. obremeniti," so poudarili.

Kot so še spomnili, smo v Sloveniji že več let priča ugodnemu trendu zniževanja deleža nedonosnih posojil, ki je dosegel evropsko povprečje. Banke, ki poslujejo v Sloveniji, imajo ustrezne stopnje pokritosti slabih posojil, čemur po navedbah združenja pritrjujejo tudi podatki Evropskega bančnega organa.