Navigacija
Portal TFL

STA novice / Glavne točke ločitvenega sporazuma EU in Združenega kraljestva (tema)

torek, 15.1.2019

Bruselj, 15. januarja (STA) - Zajeten in kompleksen ločitveni sporazum EU in Združenega kraljestva ureja tri prednostna ločitvena vprašanja - pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku - ter prehodno obdobje. To naj bi trajalo od načrtovanega brexita 29. marca prihodnje leto do konca leta 2020, ga bo pa mogoče podaljšati za dve leti.

Ločitveni sporazum določa pravni okvir za urejen izstop Združenega kraljestva iz EU po 50. členu pogodbe unije. Šteje 585 strani, 185 členov, tri protokole in več aneksov. K sporazumu je priložena precej krajša, nezavezujoča politična izjava o prihodnjih odnosih.

Pravice 4,5 milijona državljanov na obeh straneh Rokavskega preliva

Za obe strani je bilo v pogajanjih prednostno zavarovati pravice več kot treh milijonov državljanov preostalih 27 članic EU v Združenem kraljestvu in več kot milijona britanskih državljanov v preostalih 27 članicah EU.

Državljani, ki bodo na dan izteka prehodnega obdobja v Združenem kraljestvu oziroma EU, bodo lahko tam še naprej prebivali, delali in študirali pod enakimi pogoji kot pred tem; ohranili bodo pravice do zdravstvenega varstva, pokojnin in drugih socialnih prejemkov.

Sporazum predvideva tudi preprost postopek za pridobitev posebnega statusa za bivanje v Združenem kraljestvu, s podobnimi stroški kot za pridobitev primerljivega britanskega dokumenta. Imetniki stalnega dovoljenja za bivanje v času izstopa bodo lahko ta dokument dobili zastonj.

Finančna poravnava - Združeno kraljestvo pričakuje račun do 45 milijard evrov

Sporazum določa, da bo Združeno kraljestvo spoštovalo vse finančne obveznosti, dogovorjene v času, ko je bila država še članica unije. To vključuje tudi delež financiranja proračunskih obveznosti, ki so bile 31. decembra 2020 neporavnane - gre za obveznosti, poznane po francoski okrajšavi RAL (reste a liquider).

Pogajalci so se dogovorili o metodologiji, ki temelji na treh načelih: da nobena članica unije ne bo zaradi brexita plačala več ali prejela manj denarja, da bo Združeno kraljestvo spoštovalo vse obveznosti, ki izhajajo iz članstva, ter da ne bo Britanija plačala nič več in nič prej, kot bi, če bi bila članica.

V ločitvenem sporazumu ni številke, a britanska stran pričakuje račun do 45 milijard evrov. To naj bi vključevalo plačila v proračun EU do leta 2020, preostale obljubljene prispevke in plačila za pokojnine uradnikov EU. V primeru podaljšanja prehodnega obdobja se bo treba dogovoriti o dodatnem prispevku Britanije v proračun unije.

Sporno varovalo za mejo na irskem otoku

Vprašanje meje na irskem otoku je bilo najtrši oreh v pogajanjih. Meja med Irsko, članico EU, in Severno Irsko, ki bo kot del Združenega kraljestva izstopila iz unije, bo namreč po brexitu edina kopenska meja med unijo in Združenim kraljestvom.

Temeljni cilj je, da bi se izognili "trdi meji" in zavarovali velikonočni sporazum, ključen dosežek v severnoirskem mirovnem procesu v devetdesetih letih, na katerem temelji današnja ureditev Severne Irske.

Dogovorjeno je, da se vprašanje meje dolgoročno uredi v sporazumu o prihodnjih odnosih. Če to ne bi bilo mogoče, se lahko po koncu prehodnega obdobja uporabi posebno varovalo oziroma rezervna možnost, ki je opredeljena v enem od treh protokolov.

To varovalo, poznano po angleškem izrazu "backstop", predvideva vzpostavitev enotnega carinskega območja EU in Združenega kraljestva, v katerem ne bo ne carin ne kvot, bodo pa veljale skupne zunanje carine.

Poleg tega predvideva, da bi za Severno Irsko še naprej veljala tista pravila notranjega trga, ki so ključna za preprečitev "trde meje" na irskem otoku, na primer zakonodaja o blagu, sanitarna pravila za veterinarsko kontrolo, pravila o kmetijski proizvodnji in trženju, DDV in trošarine za blago ter pravila o državnih pomočeh.

To je sicer le varovalo, ki naj ga ne bi uporabili, saj je temeljni cilj obeh strani poiskati ustrezno rešitev v okviru sporazuma o prihodnjih odnosih pred iztekom prehodnega obdobja.

Varovalo je najbolj sporna točka v dogovoru za britanske poslance, zaradi česar se obeta, da ne bo prejel večinske podpore. Kot so pred časom ponazorili evropski diplomatski viri, je to varovalo za britanske poslance sicer sporno predvsem, ker ne omogoča "osvoboditve od bruseljskih birokratov in njihovih paragrafov", kar je bil eden glavnih motivov pobudnikov brexita.

Pomemben mejnik julij 2020, možnost enkratnega podaljšanja prehodnega obdobja za največ dve leti

EU in Združeno kraljestvo sta se zavezala, da si bosta po najboljših močeh prizadevala, da sporazum o prihodnjih odnosih skleneta in ratificirata do 1. julija 2020.

Če dogovora ne bo do julija 2020, se lahko strani dogovorita o podaljšanju prehodnega obdobja. Podaljšanje je lahko enkratno, za eno ali dve leti, torej najdlje do konca leta 2022. Vprašanje podaljšanja prehodnega obdobja je bilo odprto do konca.

Potrditev sporazuma v britanskem parlamentu ni verjetna

Vrh 27 članic EU je sporazum podprl lani novembra. Nato je decembra, da bi olajšal potrditev v britanskem parlamentu, opredelil dodatna zagotovila glede irskega varovala, ki jih je EU v ponedeljek potrdila še v posebnem pismu britanski premierki Theresi May.

Potrditev sporazuma drevi v britanskem parlamentu ni verjetna, a če bi britanski poslanci sporazum potrdili, bi ga morala nato še uradno potrditi Svet EU in Evropski parlament. Nacionalne ratifikacije vseh 27 članic unije pa v tem primeru niso potrebne.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window