STA novice / Začeli veljati uredbi EU glede premoženjskih razmerij med pari iz različnih držav

Kot je v sporočilu za javnost pojasnila predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj, se bosta obe uredbi neposredno uporabljali v državah, ki so Evropski komisiji od decembra 2015 do februarja 2016 poslale prošnje za okrepljeno sodelovanje na področju premoženjskih razmerij. Teh je 18, med njimi pa je tudi Slovenija.

Uredbi se bosta uporabljali za vse pare in partnerske zveze, sklenjene po današnjem datumu. Za tiste, katerih zveze so sklenjene pred tem datumom, pa bodo sedaj sklenili ustrezno pogodbo v smislu obeh uredb.

Kot poudarja Kraljeva, se število zakonov in družin, ki jih sestavljajo ljudje iz različnih držav članic EU, povečuje, razlike v pravnih sistemih posameznih članic pa so povzročale zakoncem, zunajzakonskim parom ali istospolnim parom težave in pravno negotovost, ko so urejali premoženjske zadeve. "Te težave so bile nemalokrat precej pereče, saj so vplivale na socialno varnost posameznikov, otrok in dedičev," opozarja Kraljeva.

Cilj obeh uredb je, da so odločitve, sprejete v eni državi članici v zvezi z družinskim pravom, prepoznane in izvršljive tudi v drugi državi članici. Evropska unija si je namreč zastavila cilj, da vzpostavi takšen pravni okvir, da so ljudje svobodni v urejanju družinskih zadev.

Novi uredbi tako omogočata, da lahko pari za urejanje njihovega premoženja v času sklenitve zakonske zveze oziroma partnerske skupnosti, ali v primeru razvez ali dedovanja izberejo tisto pravo, ki je za njihov položaj, odnose, specifične situacije, ki so morda vezane na selitev v tujino zaradi službe, najboljše.

Prav tako lahko izberejo pravo, ki bo veljalo v primeru sporov ali pa se odločijo, da bodo spore reševali s pomočjo mediacije.

Pari lahko vse to vnaprej dogovorijo in zapišejo v pogodbi, ki jo pripravi in sestavi notar in takšen neposredno izvršljiv notarski zapis je potem izvršljiv tudi v drugi državi članici. Torej se lahko ta dogovor v celoti izvede, lahko se vpišejo dogovori v zemljiško knjigo ali druge registre, ne da bi bilo potrebno izvesti poseben postopek priznanja takega notarskega zapisa, je še pojasnila predsednica Notarske zbornice Slovenije.