STA novice / Ministrstvo pojasnjuje Bruslju: Doseganje dolgoročne vzdržnosti javnih financ brez zaviranja rasti (dopolnjeno)

Ministrstvo za finance je v odgovoru Evropski komisiji poudarilo, da za Slovenijo pravilo dolga predstavlja osnovno vodilo, ki ga je vlada pri snovanju ekonomskih politik zasledovala. Pri tem si je vlada prizadevala ohranjati pozitiven nominalni presežek in s tem na srednji rok tudi dolgoročno vzdržnost javnih financ.

V tem smislu Slovenija zagotavlja ustrezno razmerje med stabilnostjo javnih financ na eni strani in skrbjo za državljane in širši razvoj države na drugi strani. "Začrtana pot javnofinančne konsolidacije omogoča, da z oblikovanjem ustreznega spleta ekonomske politike zagotovimo doseganje srednjeročnega cilja in stabilnost javnih financ ter ustrezno raven gospodarske rasti," so navedli.

Slovenija bo zato nadaljevala z aktivnostmi za doseganje dolgoročne vzdržnosti javnih financ skladno s pravili, tako da ne bo zavirala gospodarske rasti. Tako, kot so pojasnili, ne bo zniževala meje izdatkov zaradi pospešene absorpcije EU sredstev, ne bo zniževala investicij, ampak bo vsaj ohranjala dosežene ravni, hkrati pa bo omogočala skrb za raven socialne varnosti tudi z ukrepi za ustrezno ciljanost socialne politike. "Za Slovenijo je ključno ohranjanje gospodarske aktivnosti in dvig produktivnosti ob ustrezni ravni dolga sektorja država," so dodali.

V Bruslju so danes neuradno potrdili, da so prejeli slovensko pismo. Vsebinski odziv nanj je pričakovati v okviru zimskega gospodarskega svežnja, ki ga bo Evropska komisija predvidoma objavila konec meseca.

Bruselj je Slovenijo k pojasnilom glede skladnosti načrtovanega fiskalnega napora z evropskimi proračunskimi pravili pozval v petek. V Bruslju jemljejo na znanje, da posodobljeni proračunski osnutek predvideva javnofinančni presežek v vrednosti 0,55 odstotka BDP v tem letu, ter da se zahvaljujoč pozitivnemu gospodarskemu ciklu pričakuje nadaljnje zniževanje javnega dolga na 66 odstotkov BDP do konca leta.

A ob tem izpostavljajo, da posodobljeni načrt predvideva nominalno stopnjo rasti izdatkov pri 4,5 odstotka, kar presega priporočeno maksimalno povečanje, določeno pri 3,1 odstotka.

V pismu tudi izpostavljajo, da bi bile dobrodošle nadaljnje informacije o natančni sestavi strukturnega napora in razvoju izdatkov, predvidenih v posodobljenem proračunskem načrtu, tako da bi bilo mogoče razumeti, kako naj bi se Slovenija izognila tveganju znatnega odstopanja od priporočenih fiskalnih ciljev.