STA novice / Tožilstvo in policija podpisala dogovor o sodelovanju pri pregonu uradnih oseb

Kot so sporočili z vrhovnega tožilstva, so ob podpisu sporazuma poudarili, da gre za bistven napredek v smeri medsebojnega sodelovanja. V praksi bo dogovor podpisnikoma sporazuma omogočal pogoje za boljše medsebojno sodelovanje in obveščanje v primerih, ko so podani razlogi za sum, da je uradna oseba, zaposlena v policiji, storila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Generalni državni tožilec Drago Šketa je ob podpisu sporazuma izrazil zadovoljstvo in poudaril težo, ki jo ima dobro sodelovanje za delo policije in tožilstva. "Sporazum konkretno pomeni hitrejšo in učinkovitejšo preiskavo kaznivih dejanj, pri čemer bodo policisti o vseh kaznivih dejanjih obveščali posebni oddelek in tožilcem nudili strokovno in tehnično pomoč v zadevah, ki terjajo tako specifična znanja kot tehnično opremljenost, ki je posebni oddelek nima na voljo," so besede Škete povzeli v sporočilu za javnost.

Bobnarjeva pa je izpostavila velik pomen tesnega sodelovanja obeh institucij, ki samo v sinergiji lahko dosegata optimalne cilje. Trdna odločenost za učinkovit pregon kriminala, iskanje najučinkovitejših rešitev v okviru možnih zakonskih okvirjev, učinkovito strokovno sodelovanje in usmerjanje so v preteklosti vedno obrodili sadove, zato je to nedvomno prava pot tudi v prihodnje, so še zapisali na tožilstvu.

Bobnarjeva je napovedala, da bodo v policiji storili vse, da še naprej upravičijo zaupanje javnosti na podlagi do sedaj opravljenega dela. "Sporazum, ki smo ga danes podpisali s tožilstvom, priča, da je to tudi zaveza tožilstva. To v praksi pomeni, da sta dva člena verige na poti do sodišča trdno sklenjena, kar pa je nedvomno dobra popotnica za pravičen razplet v sodni dvorani," je dejala Bobnarjeva.

Kot poroča današnji Dnevnik, namreč izmenjava podatkov med policijo in tožilstvom doslej ni bila samoumevna, "sivo polje" pa so predstavljali primeri, ki so potekali mimo policije. Če je oškodovanec policista na primer prijavil neposredno tožilstvu, policija za prijavo ni izvedela, prav tako pa ni imela dostopa do podatkov o nadaljnjih korakih tožilstva. Tako je prihajalo do primerov, ko je tožilstvo sprožilo kazenski postopek, policija pa za obdolženega policista sploh ni vedela in ni mogla začeti ustreznih notranjih in disciplinskih postopkov, še piše današnji Dnevnik.