STA novice / Evropski parlament potrdil nedovoljene trgovinske prakse v kmetijstvu

Nova pravila med drugim prepovedujejo zavračanje sklepanja pisnih pogodb z dobaviteljem in zlorabo zaupnih informacij. Prepovedana bodo tudi povračilni ukrepi proti dobaviteljem, ki proti kupcu vložijo pritožbo, denimo z zavračanjem njihovih proizvodov in odlašanjem s plačilom, so zapisali v Evropskem parlamentu.

Kupci ne bodo več mogli zahtevati plačil dobaviteljem za poslabšanje stanja živilskih izdelkov v prostorih kupca, ki jih ni povzročila malomarnost ali napaka dobavitelja. Prav tako kupec od dobavitelja ne bo mogel zahtevati, naj plača za postopek preverjanja utemeljenosti pritožb strank.

Za nepoštene bodo veljale tudi nekatere druge prakse, če se o njih stranki ne bosta vnaprej jasno dogovorili. To so denimo vračilo neprodanih izdelkov dobavitelju, zaračunavanje stroškov oglaševanja izdelkov dobavitelju, zaračunavanje dobavitelju za skladiščenje in ponujanje izdelkov strankam ali prenašanje stroškov popustov na dobavitelja.

Dobavitelji bodo lahko pritožbo zaradi domnevnih nedovoljenih trgovinskih praks vložili v svoji domači državi, tudi če do kršitve prihaja drugod v EU. Domače oblasti bodo zadolžene za obravnavo pritožbe, izvedbo preiskave in uresničevanje sklepov.

Nova pravila bodo ščitila male in srednje dobavitelje, katerih letni prihodek znaša manj kot 350 milijonov evrov. Ti dobavitelji bodo razdeljeni v pet podkategorij (prihodki do 2, 10, 50, 150 in 350 milijonov evrov), pri čemer bo najmanjšim veljala največja zaščita.

"David je končno premagal Goljata. Poštenje, zdrava hrana in socialne pravice so končno prevladali nad nepoštenimi trgovinskimi praksami v verigi preskrbe s hrano," je dejal poročevalec Paolo De Castro iz vrst S&D. "Prvič v zgodovini EU kmetov, proizvajalcev hrane in potrošnikov ne bodo več nadlegovali veliki igralci," je še menil.

Tudi evropski poslanec iz Slovenije Franc Bogovič (SLS/EPP) je izrazil veliko zadovoljstvo nad sprejetjem direktive. "V Evropskem parlamentu smo že dobri dve leti nazaj sprejeli nezakonodajno resolucijo o boju proti nepoštenim trgovinskim praksam v verigi preskrbe s hrano, v kateri smo jasno opredelili, da je to področje treba urediti z zakonodajo na ravni EU, saj številni ukrepi, ki jih uvajajo države in večinoma temeljijo na prostovoljni osnovi, ne prinašajo želenih rezultatov," je pojasnil v sporočilu za javnost.

"S sprejetjem te direktive ... državam dajemo jasne usmeritve glede identificiranja nepoštenih praks in ukrepanja zoper njih. Takšna ureditev je na dolgi rok tudi najustreznejši način za uravnoteženje verig za preskrbo s hrano," je dodal Bogovič.

Direktivo mora formalno potrditi še Svet EU. Zatem jo bodo morale države članice EU v roku dveh let prenesti v nacionalno zakonodajo.

Po oceni komisije mala in srednja podjetja v verigi preskrbe s hrano v EU letno zaradi nepoštenih trgovinskih praks izgubijo med 2,5 in osem milijard evrov oz. od enega do dva odstotka svojih prihodkov.