STA novice / Pravosodni organi na posvetu o skupnem delovanju v korist otrok

Kot je v uvodnem nagovoru dvodnevnega posveta, ki letos nosi naslov Otrok v primežu preteklosti in prihodnosti, izpostavila generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, bi si ob vseh prizadevanjih pristojnih državnih organov in izostreni družbeni netoleranci do zlorab otrok mislili, da naši otroci še nikoli niso bili tako varni in zaščiteni. "Ampak pogled skozi prizmo kaznivih dejanj nam pokaže, da so otroci danes izpostavljeni številnim nevarnostim in zlorabam," je dejala.

Izpostavila je zaskrbljujočo statistiko. Število otrok, ki so žrtve kaznivih dejanj, katerih povzročitelji so osebe, ki bi jih morale najbolj varovati, namreč narašča in za otroke je še vedno najbolj nevaren kraj prav dom.

"Če upoštevamo zgolj najpogostejša in najokrutnejša dejanja, kot so spolne zlorabe, telesne poškodbe in celo uboji, zanemarjenje otroka in nasilje v družini ter podobna dejanja, je bilo leta 2016 med žrtvami 770 otroki, lani pa že nekaj čez 1000," je navedla Bobnarjeva in pojasnila, da je porast prijavljenih primerov po eni strani lahko rezultat povečanja osveščenosti ljudi, hkrati pa je lahko alarm, da se ta problematika povečuje.

"Odgovornost vseh nas je, da preprečimo, da bi se otrok sploh znašel v nevarnih okoliščinah, če se to zgodi, pa moramo ukrepati vsi," je izpostavila in dodala, da je treba pridobiti kakovostne podatke in zanesljive dokaze, saj sta od tega odvisna zaščita žrtve in sankcioniranje storilca. Izpostavila je pomen prvega stika s trpinčenim in zlorabljenim otrokom. "Če bomo pokazali nekaj sočutja, ne bomo nič manj strokovni, prav nasprotno, s tem bomo dvignili standard našega dela," je poudarila.

"Ne smemo dovoliti, da bi postopki dodatno viktimizirali otroke in še bolj posegli v njihovo dostojanstvo," je opozorila in pozvala k poenostavitvi zapletenih in nerazumno dolgih postopkov. "Pravo mora služiti ljudem," je poudarila in dodala, da gre v to smer tudi zadnja sprememba zakona o kazenskem postopku.

Izpostavila je pomen sodelovanja različnih služb, podobno kot tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Potrebni so delovni pogoji, ki bodo omogočili ukrepanje, predvsem so to urejeni in praktično usmerjeni predpisi, pa usposobljeni strokovnjaki in volja, je navedel minister in dodal, da ko družina zataji, mora država prevzeti njeno odgovornost za otroka.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je zadovoljen, da se sodišča vse pogosteje odločajo, da bodo v postopkih, v katerih so bili še donedavna otroci le objekt odločanja, pridobili mnenje otrok in jih spoštovali kot subjekt, v korist katerega morajo delovati ne le starši ampak tudi vsi oblastni organi, ko odločajo o njih. Tudi današnji posvet je namenjen temu cilju in zavezi.

Ob tem se tokratni posvet posebej osredotoča na otroke, katerih starši prestajajo zaporno kazen. Kot je opozoril generalni državni tožilec Drago Šketa, v slovenskem pravnem sistemu ta tema ostaja bolj kot ne prezrta, a bi se bilo treba vprašati, kakšne posledice to prinaša za otroke. Podobno marginaliziran je tudi problem porok otrok v romskih družinah.

"Žal je med ljudmi še vedno močno zakoreninjeno prepričanje, da so poroke romskih deklic legitimne in del njihove kulture," je opozoril Šketa in kot aktualno temo navedel tudi otroke migrante, ki prav tako potrebujejo posebno skrb. Splošno vodilo pa bi morala biti največja otrokova korist, je dejal Šketa.