STA novice / Državni svet s svojim predlogom zakona o izbrisih v bankah (dopolnjeno)

Vlada je svoj predlog potrdila že v torek, ker je želela prehiteti državni svet, ki želi, da bi Banko Slovenije tožila država, in ne izbrisani imetniki oz. vlagatelji. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je sicer v torek dejal, da je možno, da bi v postopku vladni predlog kombinirali s predlogom državnega sveta.

"Predlog zakona, ki ga je pripravila vlada, se bistveno razlikuje od predloga zakona, ki ga je pripravil državni svet, predvsem zato, ker vladni predlog predvideva uporabo pravil pravdnega postopka za gospodarske spore v omenjenih postopkih ter stopničaste tožbe in ne predvideva ustreznih pravil, ki bi sanirala finančno neravnotežje med strankami postopka," so sporočili iz državnega sveta.

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je za STA pojasnil, da se s predlogom vladnega zakona postavlja razlaščence v položaj, ko morajo razmisliti, ali sploh imajo potrebna sredstva za iskanje pravice na sodišču in koliko časa bo postopek trajal. Vladni predlog napotuje na posamezne tožbe in s tem obremeni sodišča, je bil kritičen.

"Predlog državnega sveta gre v popolnoma drugačno smer," je dodal in povedal, da bo po tem predlogu tožnik država, dokazno breme pa bo preneseno na Banko Slovenije, ki mora dokazati, da je ravnala odgovorno v skladu z zakonom in ustavo. Zavedajo se sicer, da morajo pridobiti še mnenje Evropske centralne banke.

Državni svet se s problematiko razlaščencev ukvarja od leta 2013 in ne tekmuje s finančnim ministrstvom, je poudaril Kovšca. "Država je imela pet let časa za rešitev te problematike, to je dovolj," je pojasnil odločitev državnega sveta za pripravo svojega predloga zakona. Da je vlada predlog zakona sprejela na dopisni seji, pa po njegovem mnenju kaže na namero, da se postopke zavlačuje.

Poglavitni cilj njihovega predloga zakona je predvsem odpraviti ustavno neskladnost, ki je bila ugotovljena z ustavno odločbo, tako da se uzakoni poseben postopek sodnega varstva. Predlog zakona naslavlja predvsem vprašanja, kako zagotoviti popoln vpogled v listine nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank, s katerimi je razpolagala Banka Slovenije, ter obenem zagotoviti dovolj časa za pripravo tožbenega zahtevka.

Prav tako želijo državni svetniki določiti posebna pravila vodenja pravnega postopka, ki bi sanirala kadrovsko, finančno in informacijsko neravnotežje med nekdanjimi imetniki kvalificiranih obveznosti bank in Banko Slovenije. Želijo tudi vzpostavitev posebnih postopkov kolektivnega sodnega varstva, ki bi zagotovili hitrost, ekonomičnost in uniformnost odločanja v sporih med nekdanjimi imetniki kvalificiranih obveznosti bank ter Banko Slovenije.

Za državni svet je ključno, da zakonodajalec zagotovi učinkovito sodno varstvo nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki bo skladno z odločbo ustavnega sodišča. Prav zato bo v nadaljnjih postopkih sprejemanja zakona državni svet, kot so poudarili, deloval konstruktivno v korist oškodovanih imetnikov, med katerimi je tudi država.

Državni svetniki bodo zdaj aktivno sodelovali v zakonodajnem postopku za vladni predlog zakona, ki je bil vložen prvi. Dopolnil sami ne morejo vlagati, lahko pa jih predlagajo v posvojitev odboru DZ za finance ali kateri od poslanskih skupin. "Če bo vladni zakon zares omogočal učinkovito sodbo v imenu ljudstva v nekem doglednem času, ga bo državni svet podprl, če pa zaradi proceduralne možnosti zavlačevanja in visokih stroškov za razlaščence ne bo pomenil realne rešitve, pač pa zgolj odvračanje večine posameznikov, potem se bomo odzvali z vetom," je napovedal Kovšca.