Navigacija
Portal TFL

STA novice / Na parlamentarnem odboru enotni v oceni o preobremenjenosti družinskih zdravnikov

petek, 12.4.2019

Ljubljana, 12. aprila (STA) - Odbor DZ za zdravstvo je na današnji nujni seji, ki jo je že v začetku februarja zahtevala poslanska skupina NSi, skoraj šest ur in pol razpravljal o stanju v družinski medicini. Vsi razpravljavci so pritrdili oceni o preobremenjenosti zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja, manj enotni pa so bili v predlogih, kako rešiti problem.

Minister za zdravje Aleš Šabeder je znova kot ključno težavo družinske medicine navedel pomanjkanje zdravnikov, ki bo z znižanjem glavarinskih količnikov še izrazitejše. Spomnil je na svojo zavezo k sprejetju aneksa št. 1 k splošnemu dogovoru za leto 2019, ki bo določil, da lahko zdravniki zavračajo nove bolnike, ko dosežejo 1895 glavarinskih količnikov.

Šabeder je povzel, kaj je nova ekipa na ministrstvu doslej naredila. Poudaril je imenovanje delovne skupine za primarno zdravstveno raven, ki bo pripravila predlog novega modela financiranja družinskih ambulant. Omenil je tudi pripravo odredbe, ki bo omogočila "uvoz" zdravnikov iz tretjih držav in priznanje njihovih poklicnih kvalifikacij.

Ob tem je Šabeder je izrazil upanje, da vsi, ki skupaj z ministrstvom iščejo rešitve, "igrajo z odprtimi kartami in imajo iskrene namene". Po njegovih besedah ga je namreč zaskrbelo medijsko poročanje, da se za napovedmi družinskih zdravnikov po odpovedi pogodb o zaposlitvi skriva namera po privatizaciji javnega zdravstva, ki pa jo ministrstvo zavrača.

Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič je na Šabedrove pomisleke odgovoril, da javno zdravstvo ne sme biti "politično ugrabljeno državno zdravstvo", ki zdravnike zadržuje v sistemu s prisilo. Po njegovih besedah vsi zdravniki enotno zahtevajo delo po standardih in normativih, ki jim bo omogočilo kakovostno in varno obravnavo bolnikov.

Muževič je bil posebej kritičen do ravnanj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Očital mu je skrivanje podatkov z namenom, da prikrije dejansko stanje v družinski medicini. Obsodil je navedbo zavoda, da bi 300.000 ljudi ostalo brez osebnega zdravnika, če bi ustregli zdravniškim zahtevam. Generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj je očitke zavrnil in dejal, da so vsi zavodovi podatki javni.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek - Travnik je poudarila odločenost zbornice, da skupaj z ministrstvom in drugimi deležniki sodeluje pri iskanju rešitev za družinsko medicino in nasploh zdravstvo. Opozorila je na nepotrebno obremenjevanje zdravnikov z administrativnimi opravili, kar jim jemlje prepotreben čas za bolnike.

Iva Dimic (NSi) je opozorila, da je zagotovo nekaj hudo narobe, če se mladi zdravniki ne odločajo za specializacijo družinske medicine. Po njenih besedah preobremenjenost in izgorelost zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja neizbežno vodi k postopnemu ugašanju primarnega zdravstva, kar pa terja takojšnje in učinkovite ukrepe vlade in ministrstva.

Miha Kordiš (Levica) je pritrdil stališču, da je družinskih zdravnikov premalo in so zato preobremenjeni. Začuden pa je nad ravnanji zdravniških organizacij, ki v tej situaciji silijo v ospredje zahtevo po izločitvi zdravnikov iz enotnega sistema plač v javnem sektorju. Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides je očital, da je "cehovski sindikat za privilegije", ki si želi sesutja javnega zdravstva in njegovo privatizacijo.

Jani Möderndorfer (SMC) je dejal, da pogreša "prave podatke" o obremenjenosti zdravnikov, brez njih pa je po njegovih besedah razprava na odboru DZ za zdravstvo "en blef". Zato je predlagal nabor podatkov, ki naj jih ZZZS pripravi do 15. maja in bi dali jasno sliko o stanju v družinski medicini. Odbor je sprejel Möderndorferjev predlog.

Jelka Godec (SDS) je ocenila, da v Sloveniji pravzaprav nimamo javnega zdravstva, temveč državno zdravstvo, ki bolnikom ne daje možnosti izbire zdravnika. Javna zdravstvena blagajna namreč po njenih besedah bolniku ne povrne stroškov, če se odloči za zdravljenje pri zasebnem zdravniku. Strinjala se je z očitkom o pomanjkanju verodostojnih podatkov.

Bojana Muršič (SD) je soglašala s stališčem, da je potrebno v splošnem dogovoru znižati glavarinske količnike. Ob tem je opozorila, da poslanci nimajo vpliva na vsebino dogovora. Kritična pa je bila do zahtev zdravniških organizacij po izločitvi zdravnikov iz enotnega sistema plač v javnem sektorju. Dodala je, da je "absolutno" za javno zdravstvo.

Sicer je parlamentarni odbor za zdravstvo na današnji maratonski seji zavrnil vse tri sklepe, ki jih je predlagala poslanska skupina NSi. Tako se ni strinjal s sklepom, s katerim bi priporočil ministrstvu za zdravje, naj sprejme dodatne ukrepe za omilitev pomanjkanja družinskih zdravnikov in o njih poroča DZ najkasneje do 31. maja.

Prav tako odbor ni podprl sklepa, s katerim bi priporočil vladi, naj pri arbitraži o splošnem dogovoru za leto 2019 dosledno upošteva standarde in normative za družinske zdravniki in jim zagotovi ustrezno plačilo. Zavrnil je tudi sklep, s katerim bi pozval ZZZS, naj strokovnjakom katedre za družinsko medicino in Nacionalnega inštituta za javno zdravje do 31. maja omogoči dostop do zavodovih "izvornih" podatkov.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window