STA novice / Evropski parlament potrdil obvezno vgradnjo elektronskih varnostnih sistemov v vozila

Evropska komisija je tretji in zadnji sveženj ukrepov za posodobitev evropskega prometnega sistema predlagala maja lani, pogajalci obeh zakonodajalcev v uniji, Evropskega parlamenta in Sveta EU, ki združuje predstavnike članic povezave, pa so se konec marca dogovorili, da bodo morali izdelovalci osebnih avtomobilov, lahkih dostavnih vozil, tovornjakov in avtobusov v prihodnje vozila opremiti s skoraj 30 različnimi elektronskimi nadzornimi in asistenčnimi sistemi.

Večina tehnoloških rešitev bo morala biti v zasnovo novih modelov vozil vključena z letom 2022, z letom 2024 pa bo obvezna za vsa novo izdelana vozila, torej tudi za nova vozila obstoječih modelov.

Med omenjenimi tehnologijami so avtomatski zavorni sistemi, sistemi za ohranjanje voznega pasu, asistenčni sistem za spremljanje hitrostnih omejitev in opozarjanje na prekoračitev hitrosti ter posodobljeni varnostni pasovi.

"Ne uvajamo omejevalnika hitrosti, temveč inteligentni sistem, zaradi katerega se bodo vozniki v celoti zavedali svoje prehitre vožnje. To nas ne bo zgolj naredilo bolj varne, temveč bo tudi pomagalo voznikom, da se izognejo kaznim za prehitro vožnjo," je poudarila poročevalka Roza Thun iz vrst EPP.

Obvezen bo tudi samodejni nadzorni sistem, ki bo prepoznaval prekomerno uživanje alkohola in blokiral vžig motorja, opozorilni sistem v primeru zmanjšane pozornosti voznika (npr. pri uporabi pametnih mobilnikov), senzorji ali kamera za vzvratno vožnjo ter signal za zaviranje v sili.

Za tovornjake bodo obvezni sistemi za merjenje tlaka v pnevmatikah, spremenjena zasnova vozila pa naj bi izboljšala vidljivost voznikov, da bi lažje opazili voznike motorjev in koles. Vgrajene bodo morali imeti tudi detektorje gibanja; novi modeli od leta 2025, obstoječi pa od leta 2028.

Pogajalci Evropskega parlamenta so v nova pravila vnesli tudi zahtevo po neke vrste črnih skrinjicah vozil oz. shranjevalcih podatkov o vožnji, ki bodo pomagali policiji pri ugotavljanju okoliščin prometnih nesreč.

Dogovorjeni ukrepi bodo po ocenah Evropske komisije pomagali do leta 2038 rešiti več kot 25.000 življenj in preprečiti vsaj 140.000 težkih poškodb letno ter pomagali na poti k viziji nič smrtnih žrtev in težkih poškodb na cestah do leta 2050.

Leta 2017 je na evropskih cestah po navedbah komisije umrlo 25.300 ljudi, v letih pred tem so bile številke podobne. Ob tem se v zadnjih letih poleg tega število resnih telesnih poškodb v prometnih nesrečah v uniji giblje okoli 135.000, komisija pa stroške posledic prometnih nesreč ocenjuje na 120 milijard evrov letno.

Obenem pa se s tem po navedbah iz Bruslja tlakuje tudi pot v vse bolj realno prihodnost s samovozečimi vozili, saj se z uvedbo tovrstnih sistemov povečuje zaupanje in sprejemljivost tovrstnega načina mobilnosti.