STA novice / Soglasje odbora proračunskim načrtom vlade do leta 2022

"V obdobju 2020-2022 bo z odlokom zagotovljeno ohranjanje oz. postopno povečevanje javnofinančnega presežka," je članom odbora povedal finančni minister Andrej Bertoncelj. Načrtovana rast izdatkov bo nižja od rasti prihodkov in od nominalne rasti bruto domačega proizvoda (BDP) ter pod povprečjem večletne rasti potencialnega BDP, ki omogoča doseganje srednjeročne uravnoteženosti ter hkratno nadaljnje zniževanje javnega dolga, je dodal.

Vlada si z obravnavanim odlokom za prihodnje leto postavlja cilj, da javnofinančni prihodki za odstotek BDP presežejo odhodke. V naslednjih dveh letih naj bi se presežek še povečeval: leta 2021 je predviden v višini 1,1 odstotka BDP, leta 2022 pa v višini 1,2 odstotka BDP. Odlok določa tudi najvišje ravni javnofinančnih odhodkov v omenjenih treh letih ter ciljne salde in odhodke za državni proračun, občine ter pokojninsko in zdravstveno blagajno.

Predlagani odlok je skladen s fiskalnimi pravili, je zagotovil Bertoncelj. To je potrdil tudi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, a kljub temu opozoril na močna tveganja, zaradi katerih ni mogoče reči, da se bo fiskalna pravila v vseh letih tudi dejansko izpolnjevalo. Tveganja na strani prihodkov so povezana predvsem z možnim poslabšanjem razmer v mednarodnem okolju, pa tudi delno z napovedanimi vladnimi ukrepi, če ne bo uspela zagotoviti zadostnih prihodkov, je pojasnil.

Člani odbora so se seznanili tudi z nacionalnim reformnim programom 2019-2020, v katerem so zbrani srednjeročni načrti in prednostne naloge dela vlade, Slovenija pa ga je tako kot ostale članice EU dolžna posredovati v oceno Evropski komisiji.

Bertoncelj je pojasnil, da osnovni cilj prihodnje ekonomske politike države ostaja spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva. S tem namenom dokument navaja načrtovane prednostne naloge dela vlade, med drugim na področju pokojninskega sistema, trga dela, zdravstvenega sistema, javnega sektorja, davkov, infrastrukture, kapitalskih trgov, upravljanja državnega premoženja in pravosodja.

Na opozorila Evropske komisije, da Slovenija ni storila dovolj na področju dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema, dolgotrajne oskrbe in zdravstvenega varstva, nacionalni reformni program odgovarja s predlogi ukrepov, kot so podaljševanje delovne aktivnosti starejših, spremembe odmernih stopenj in postopen dvig pogojev za starostno upokojitev. Predlagani so tudi ukrepi za podaljševanje delovne aktivnosti in reaktivacija dolgotrajno brezposelnih.

Glede načrtovanih sprememb na področju davkov je minister povedal, da je njihov cilj razbremenitev stroškov dela ter povečanje razpoložljivega dohodka. Vlada tako med drugim predlaga zvišanje olajšav pri dohodnini, spremembe dohodninske lestvice in razbremenitev regresa, za nadomestitev izpada prihodkov iz tega naslova pa predlaga spremembe v smeri večje obremenitve kapitala.

Osnovni cilj fiskalne politike ostaja zniževanje dolga ter zagotovitev doseganja srednjeročnega cilja v obdobju 2020-2022, je še povedal. Do leta 2022 naj bi se dolg države znižal pod 60 odstotkov BDP, ki ga kot zgornjo raven dovoljujejo evropska pravila.