STA novice / Odbor za pravosodje zavrnil priporočilo SDS glede zlorab in pritiskov v pravosodju

Poslanci SDS so sprejem priporočila predlagali, ker ocenjujejo, da je v nekaterih konkretnih sodnih primerih prišlo do zlorab, pa tudi do nedopustnih pritiskov na sodne odločitve. Med primeri, kjer naj bi prišlo do zlorab, izpostavljajo primere Patria, Kangler in Magajna, med nedopustnimi pritiski na sodne odločitve pa primer sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je ob izreku oprostilne sodbe Milku Novič opozoril na domnevne pritiske med sojenjem.

Poslanci SDS so zato med drugim predlagali, na DZ priporoči vladi, da skupaj s policijo in državnim tožilstvom opravi analizo vseh postopkov v primeru Novič ter na podlagi ugotovitev predlaga potrebne zakonske spremembe. Vrhovnemu sodišču pa bi DZ priporočil, da opravi analizo postopkov sojenja v primerih Patria, Kangler in Magajna ter po potrebi predlaga ustrezne zakonske rešitve.

Ker je predlog govoril tudi o še nepravnomočno končanem primeru (primer Novič) so zakonodajno-pravna služba DZ, vlada, vrhovno sodišče (slednje tudi zato na sejo ni poslalo svojega predstavnika) in poslanci koalicije opozorili, da bi priporočilo pomenilo poskus vplivanja zakonodajne veje oblasti na odločanje sodstva.

V SDS so tudi zato že pred samo sejo in med njo dvakrat predlagali popravke priporočila, pri čemer so iz njega izpustili navajanje konkretnih primerov. Tako so predlagali le še analizo vseh "javno znanih pritiskov" v pravosodju.

A poslancev koalicije to ni zadovoljilo. "Predlagani sklepi so sicer spremenjeni, osnova pa je še vedno ista in temelji na konkretnem nezaključenem primeru," je menil Predrag Baković (SD). "Tudi če ste spremenili priporočilo, je škoda že narejena, saj je bil konkreten, nepravnomočno končan primer že izpostavljen," je dodala Tina Heferle (LMŠ).

Maša Kociper (SAB) in Jani Möderndorfer (SMC) sta menila, da do seje odbora sploh ne bi smelo priti. "To danes je popolna zloraba poslovnika in ustave. Prepričana sem, da je pri tem zatajila zakonodajno-pravna služba DZ in tudi predsednik DZ," je dejala.

Iva Dimic (NSi), ki je sejo vodila v začetku, je dejala, da je sejo sklical ravno predsednik DZ, odbor pa je tisti, ki jo mora opraviti, sicer bi ravnal nezakonito.

Anja Bah Žibert (SDS) je pojasnila, da njihov namen ni razprava o konkretnih odprtih postopkih, ampak o pritiskih, na katere je opozoril tudi sodnik Radonjić. Njen poslanski kolega Anže Logar je dodal, da DZ s priporočilom nikomur ničesar ne ukazuje, pač pa le priporoča. Menil je, da težava ni v samemu priporočilu, ampak bodisi v tem, da ga predlaga opozicija, bodisi v tem, da v koaliciji ne vedo, kako ravnati potem, ko je bil predlog ustrezno spremenjen.

Eva Irgl (SDS) je menila, da je naloga DZ, da razpravlja o stanju v pravosodju, "še posebej takrat, ko ugotovimo, da so se dejansko dogodili neki pritiski". Na splošno so poslanci SDS ocenjevali, da bi bilo priporočilo nujno sprejeti, saj da nekateri konkretni primeri kažejo, da imamo v pravosodju resne težave.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je navedbe zanikala rekoč, da vsakoletno ocenjevanje s strani Evropske komisije kaže, da se delo pravosodja pri nas izboljšuje. Glede primera Radonjić je dejala, da je takoj potem, ko je sodnik opozoril na pritiske, zaprosila za pojasnila odgovorne, hkrati pa javno obsodila vse morebitne pritiske na sodnike.

Željko Cigler (Levica) je poslancem SDS očital, da so prav oni tisti, ki si ne želijo neodvisnega sodstva: "Člani in predsednik SDS so tisti, ki se najpogosteje znajdejo v kolesju pravosodja, zato ravno vam najbolj koristi, da ves čas spodkopavate sodstvo."

Ker odbor poročila po skoraj šesturni razpravi ni podprl, DZ na ponedeljkovi izredni seji o njem ne bo glasoval, pač pa bo le opravil razpravo.