STA novice / Predlog izenačitve nadomestila med zadržanostjo z dela za vse darovalce v DZ naletel na enotno podporo

Državni svetnik Tomaž Horvat je v imenu predlagatelja pojasnil, da novela prinaša rešitev, po kateri bi se tudi nadomestilo med začasno zadržanostjo z dela zaradi darovanja tkiv in organov ves čas krilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v višini 100-odstotne osnove, kot to velja pri darovanju krvi. Posledično naj bi s tem tudi preprečili upad števila darovalcev.

Novela po Horvatovih besedah ne bi imela posledic za državni proračun, bi pa povečala izdatke zavoda za zdravstveno zavarovanje. Predlogu državnega sveta po odpravi neenakopravne obravnave darovalcev, ki jo je leta 2012 prinesel zakon za uravnoteženje javnih financ, so pritrdili v vseh poslanskih skupinah. Tudi iz vladnih vrst je bilo slišati, da noveli ne nasprotujejo.

Alenka Jeraj (SDS) je med predstavitvijo stališč poslanskih skupin neenakopravno obravnavo darovalcev ocenila kot neutemeljeno in krivično. Za izenačenje nadomestila med začasno zadržanostjo z dela pri vseh darovalcih so se zavzeli tudi Jože Lenart (LMŠ), Samo Bevk (SD), Mojca Žnidarič (SMC), Iva Dimic (NSi), Andrej Rajh (SAB), Branko Simonovič (DeSUS) in Lidija Ivanuša (SNS). Zdajšnjo ureditev so označili za neetično.

S tem so se strinjali tudi v Levici in zakonski predlog državnega sveta še razširili s predlogom dopolnila, ki bi vsa bolniška nadomestila, ne le v primeru darovalcev, vrnil na višino pred sprejetjem varčevalnega zakona. Kot je poudaril Željko Cigler, dopolnilo ne bi prineslo dodatnih pravic, temveč bi jih zgolj vrnilo na "predkrizno" raven.

Po dopolnilu bi nadomestilo znova znašalo 100 odstotkov osnove med začasno zadržanostjo z dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, presaditve tkiva in organov v korist druge osebe, darovanja krvi in izolacije, ki jo odredi zdravnik, 90 odstotkov osnove zaradi bolezni ter 80 odstotkov osnove zaradi poškodb izven dela, nege družinskega člana in spremstva, ki ga odredi zdravnik.

Podporo dopolnilu Levice, ki bi po predlogu začelo veljati 1. januarja 2020, so napovedali v SDS in NSi, proti so se izrekli v SMC, v ostalih poslanskih skupinah pa se niso izrecno opredelili. Jani Möderndorfer (SMC) je opozoril, da so v Levici finančne posledice dopolnila ocenili na več kot 15 milijonov evrov, kar pa po njegovih besedah "ni tako nerelevantno". Dodal je, da v Levici pri tem niso navedli, kje vzeti sredstva.

Tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tomaž Pliberšek je v imenu vlade nasprotoval dopolnilu. Po njegovih besedah predlog Levice zajeda v košarico pravic vseh zdravstvenih zavarovancev, "ki pa ni brez dna". Dodal je, da poleg tega dopolnilo neustrezno nagovarja problematiko naraščajočega absentizma in ne zasleduje cilja, da bi se zaposleni po bolezni čim prej zdravi vrnili na delo.

Pliberšek je še pojasnil, da vlada zagovarja celovito ureditev področja pravic iz zdravstvenega zavarovanja, priprava novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanje pa je v normativnem programu dela vlade za leto 2019.

O dopolnilu bo DZ glasoval prihodnji torek. Sicer ima DZ danes na dnevnem redu tudi vladna predloga novel zakonov o odvetništvu in o državnem tožilstvu, predlog novele zakona o davčnem postopku, predlog spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti in predlog SNS za avtentično razlago 15. člena zakona o volilni in referendumski kampanji.