STA novice / Podpora noveli zakona o državnem tožilstvu negotova

Novela zakona o državnem tožilstvu, ki jo predlaga vlada, prinaša uskladitev veljavnega zakona z evropsko uredbo, ki vzpostavlja Evropsko javno tožilstvo. To je predvideno kot nadnacionalni tožilski organ, ki naj bi zagotovil učinkovit kazenski pregon kaznivih dejanj, s katerimi se posega v proračun EU.

Predlog novele pri tem določa pogoje in postopek za določitev nabora kandidatov za evropskega tožilca. Po uredbi bo namreč vsaka država članica predlagala za to mesto tri kandidate. Prav tako se z novelo določa postopek predlaganja kandidatov za evropskega delegiranega tožilca, ki bodo v imenu evropskega tožilstva delovali v svojih državah.

V koaliciji so v predstavitvi stališč poslanskih skupin napovedali podporo noveli, kljub temu pa je njen sprejem negotov. V Levici, NSi in SNS je namreč ne bodo podprli, medtem ko se bodo v SDS odločili, ko bo znana usoda dopolnila, ki ga predlagajo.

Z dopolnilom bi določili, da soglasje k listi kandidatov za evropskega tožilca in predlogu kandidatov za evropske delegirane tožilce poda DZ. Kot je danes povedal Dejan Kaloh, slednje predlagajo, ker menijo, da se poslanci lahko seznanijo, kdo so kandidati ter kakšne so njihove kompetence.

V strankah koalicije dopolnilu niso naklonjeni. Po mnenju Janija Möderndorferja (SMC) je kakršno koli vmešavanje politike v postopke imenovanja evropskega tožilca nepotrebno. "Dopolnilo bi bilo v popolnem nasprotju z namenom uredbe, saj gre tu za institucijo, ki zahteva popolno neodvisnost od državnih organov posamezne države," je dejala Nina Maurovič (LMŠ). Podobno meni Jurij Lep iz DeSUS.

V SD bodo po besedah Meire Hot zakon podprli, saj je boj proti davčnim utajam ena izmed njihovih ključnih prioritet.

Zakon nima podpore v Levici. Po besedah Željka Ciglerja so že ob sprejemanju rešitev na ravni EU izrazili pomisleke glede uspešnosti delovanja Evropskega javnega tožilstva. V projektu namreč ne sodeluje šest članic EU. "Ravno sodelovanje vseh držav pa je po našem mnenju predpogoj za učinkovito delovanje skupnega tožilstva," je dejal.

Podoben razlog za nasprotovanje so navedli tudi v NSi. Aleksander Reberšek je tudi opozoril, da bo imelo Evropsko javno tožilstvo možnost posegati v samostojnost odločanja vsake države o dejanjih in pogojih, pod katerimi bo uvedla kazenski pregon, kar pa lahko pomeni določeno stopnjo poseganja v njeno suverenost. Dušan Šiško iz SNS je ocenil, da ustanovitev Evropskega javnega tožilstva pomeni ustanavljanje nekakšnega "naddržavnega tožilca".

"Po nekaterih podatkih naj bi bilo leta 2015 nepravilno porabljenih kar 638 milijonov evrov strukturnih sredstev. Zato tisti, ki iniciativo podpiramo, zelo težko razumemo tiste, ki pravijo, da tega predloga ne bodo podprli samo zato, ker k uredbi niso pristopile nekatere problematične članice," je kot razlog, zakaj je novelo treba podpreti, navedla Maša Kociper (SAB).

Se pa podpora obeta noveli zakona o odvetništvu, saj jo podpirajo v večini poslanskih skupin, razen v SNS.

Z novela se možnost opravljanja storitev in opravljanje odvetniškega poklica na trajni podlagi s samozaposlitvijo ali redno zaposlitvijo v Sloveniji določa tudi za državljane članic Evropskega gospodarskega prostora in Švice. Po besedah pravosodne ministrice Andreje Katič namreč Slovenijo na področju odvetništva zavezujeta dve direktivi.

Veljavni zakon o odvetništvu ju je v slovenski pravni red sicer prenesel že s prejšnjo novelo zakona o odvetništvu. Ko so se k direktivama pridružile še članice Evropskega gospodarskega prostora in Švica, pa je bilo treba možnost opravljanja storitev in opravljanje poklica tujega odvetnika na trajni podlagi s samozaposlitvijo ali redno zaposlitvijo v Sloveniji določiti tudi za državljane teh držav.

Glasovanje o obeh novelah bo DZ opravil v torek.